te (14.755-14.854)

14755. očetnı̑nski, adj. vaterländisch, heimatlich, Cig.
14756. očetnjȃva, f. das Vaterland, Cig., Jan., M., Valj. (Rad).
14757. očę̑tnji, adj. des Vaters, väterlich, (očetji) Mur.; — prim. očeten.
14758. očetomòr, -mǫ́ra, m. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
14759. očetomǫ̑rəc, -rca, m. der Vatermörder, Cig., Jan., nk.
14760. očetomǫ̑rka, f. die Vatermörderin, Cig., nk.
14761. očetomǫ̑rski, adj. vatermörderisch, Cig., nk.
14762. očetomǫ̑rstvọ, n. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
14763. očę́tov, adj. des Vaters.
14764. očetovína, f. das väterliche Gut, Z.; — = domačija, C.
14765. očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
14766. očę́tovstvọ, n. die Vaterschaft, Cig., Jan.
14767. očę̑tstvọ, n. 1) die Vaterschaft, (očestvo) Cig.; — 2) = domovina, (očestvo) Cig., Valj. (Rad).
14768. očevína, f. 1) das väterliche Erbe, das Patrimonium, Cig., Jan., C., ogr.- M., Zora; — 2) die Heimat, C.
14769. óčevstvọ, n. 1) die Vaterschaft, C.; — 2) das väterliche Erbe, C.; — 3) das Vaterland, C.
14770. očih, m. der Stiefvater, M., C.
14771. ǫ́čim, m. der Stiefvater.
14772. ǫ́čimski, adj. stiefväterlich.
14773. óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
14774. očína, f. das väterliche Haus, die Heimat, C.; — das Vaterland, Cig., C., Jurč. (Tug.).
14775. očı̑nski, adj. väterlich, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr.- M.
14776. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
14777. očìst, -čísta, m. der Ziest (stachys recta), po kočevsko: das Lauterkraut, Mik. (V. Gr. II. 12.); — das Gliedkraut (sideritis montana), Cig., Medv. (Rok.); eine Art Ehrenpreis (veronica), Josch.
14778. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
14779. očiščálọ, n. das Reinigungsmittel, Cig.
14780. očíščati, -am, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
14781. očíščavəc, -vca, m. der Reiniger, der Läuterer, Cig.; — der Raffineur, DZ.
14782. očiščeválọ, n. das Reinigungsmittel, C., Ravn.
14783. očiščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
14784. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
14785. očitáłən, -łna, adj. Vorwürfe enthaltend, C.
14786. očı̑tar, -rja, m. der Kritikaster, Cig. (T.); der Glossenmacher, Cig., Preš.
14787. 1. očítati, * očı̑tam, vb. impf. 1) vorwerfen, vorhalten; v zobe komu kaj o., einem etwas in den Bart werfen, Cig.; — 2) očitati koga = svariti, Dalm.; — prim. ošteti.
14788. očı̑tljaj, m. = očitek, Cig.
14789. očkà, m. das Väterchen; tudi: óčka.
14790. očr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Contour, Cig. (T.), C.; koščeni očrti pri očesu, Zv.; — der Abriss, Cig., Jan.; — eine übersichtliche Darstellung: krajepisen očrt, Levst. (Nauk); očrt potovanja, eine Reiseskizze, Cig.
14791. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
14792. odbíjanje, n. das Wegschlagen, M.; — das Zurückschlagen: o. žarkov, die Reflexion der Strahlen, Cig.; — das Zurückweisen, die Protestation, Cig.
14793. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
14794. odbiráč, m. der Ausklauber, der Sichter, Cig.
14795. odbíranje, n. das Aussondern, das Sichten.
14796. odbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad odbrati; auslesen und absondern, aussondern, sichten, sortieren.
14797. odbíravka, f. die Scheiderin, die Sichterin, Cig.
14798. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
14799. odbránəc, -nca, m. der Auserwählte, SlN.; — der Delegierte, der Verordnete, Cig.; sodni o., der Gerichtsabgeordnete, DZ.
14800. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
14801. odbremeníti, -ím, vb. pf. = razbremeniti, entlasten, Cig.
14802. odbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, Cig.; od kakega števila številko o., Z.
14803. odbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. wegwaten.
14804. 1. odcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) das Wegspalten, Navr. (Let.); — 2) das Weggespaltene, das Bruchstück, C.
14805. 1. odcẹ̑pək, -pka, m. 1) das Abgespaltene, ein Spalt (Holz), Cig.; — 2) die Abzweigung, der Zweig: odcepki južne slovanščine, Levst. ( LjZv.); — die Secte, Jan.
14806. odcẹ́piti, -im, vb. pf. durch Spalten trennen, wegspalten; — o. se, sich abspalten; — sich lostrennen: o. se od krdela, od družbe.
14807. odcẹ̑pkati, -am, vb. pf. absplittern, Cig.
14808. odcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad odcepiti: wegspalten; — abzweigen: strelna konica kaže, kam se odceplja stranska koleja, DZ.
14809. odcẹ́pljenost, f. die Sonderstellung, Jan. (H.).
14810. odčístiti, -čı̑stim, vb. pf. s čiščenjem odpraviti, wegputzen: starejša poštna znamenja od prateža o., DZ.
14811. 1. oddȃjati, * -am, vb. impf. ad oddati; 1) weggeben; o. v najem, vermieten, Cig.; — abgeben, abliefern; o. v vojake, zum Militär abführen, Cig.; — 2) verkaufen, (odajati) Mur., vzhŠt.
14812. 2. oddȃjati, -am, vb. impf. o. kravo = umečevati vime pred molžo, potegniti nekolikokrat po sescih, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. dojiti.
14813. oddalíti, -ím, vb. pf. in eine gewisse Entfernung bringen, entfernen, o. se, sich entfernen, Mur., Cig., Jan., nk.; oddaljen, entfernt, entlegen, Cig., Jan., nk.; — prim. stsl. otъdaliti, rus. otdalítь.
14814. oddaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oddaliti; entfernen; o. se, sich (immer weiter) entfernen, Mur., Cig., Jan., nk.
14815. oddáti, -dám, vb. pf. 1) weggeben, sich entäußern; blago o., die Ware loswerden, Cig.; o. kaj po dražbi ali znižbi, etwas begeben, an den Meist- oder Mindestbietenden überlassen, Cig.; o. stan, sobo, vermieten: soba je že oddana; službo o., einen Dienst vergeben; hčer o., die Tochter anbringen (= verheiraten), Cig.; — abgeben, abliefern: izgotovljeno delo o., pismo o., einen Brief bestellen; — 2) = prodati, verkaufen, (odati) Mur., C., vzhŠt.; — 3) = izdati, verrathen, (odati) BlKr.- M., C.
14816. oddəhníti, -dáhnem, vb. pf. o. si, einen ungehinderten, tiefen Athemzug thun; (tudi: o. se, ne morem se o.); — ausschnaufen (nach einer Anstrengung), ausruhen, sich erholen; rekel je (Jezus) učencem: v puščavo, v samoto poj(di)mo, da si oddahnete, Ravn.- Valj. (Rad); vročina pojenjava malo po malo: človek in žival si oddahne, Erj. (Izb. sp.).
14817. oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.- M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.
14818. oddẹ̑łək, -łka, m. ein von einem Ganzen abgesonderter Theil, die Abtheilung: mestni o., das Quartier, Cig.; — hišni o., der Tract, Cig.; o. vojakov, eine Truppenabtheilung, ein Detachement, Cig., Jan., DZ.; — volilni o., der Wahlkörper, C., nk.; stanovski o., der Standeskörper, DZkr.; — das Fach, das Departement, die Section, Cig., DZ.; — der Abhub im Bergwesen, Cig.; — der Abschnitt, Jan., Cig. (T.).
14819. oddesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. o. koga, jemanden durch Entrichtung des Zehents befriedigen, ihn abzehenten, Cig.
14820. oddìh, -díha, m. ein ungehinderter voller Athemzug ( z. B. nach einer Anstrengung), Mur.; das Ausschnaufen, Cig.; brez oddiha izpiti, ohne abzusetzen austrinken, Cig.; — die Erholung, die Rast, Cig. (T.); plesali so brez oddiha, LjZv.; — die Pause in der Tonkunst, Jan.; ( rus.).
14821. oddı̑hljaj, m. ein ungehinderter, tiefer Athemzug; — die Rast, Jan.
14822. oddihováti, -ȗjem, vb. impf. o. si (se), öfter aufathmen, ausschnaufen, Luft schöpfen; — öfters absetzen (in der Rede), Jan.
14823. oddọ̑jče, -eta, n. 1) das abgespente Kind, M.; — 2) das Spanferkel, (odojče) Mur., Cig., Mik.
14824. oddoję́nəc, -nca, m. das abgespente Kind, Z.
14825. oddojíti, -ím, vb. pf. 1) der Mutterbrust entwöhnen, abspenen, Mur., Cig., Jan.; — oddojeni prašiček, das Spanferkel, DZ.; — 2) ( eig. aufhören zu säugen), aufsäugen, großsäugen, Cig.
14826. oddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. etwas weggleiten machen: vrata o., Gor.; — lina se oddrsne, der Schieber am Fenster gleitet weg, Zora.
14827. oddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. die Vereinigung lösen, lostrennen, Jan., C.; Hercegovino od Bosne o., Navr. (Let.); — o. se, aus einem Vereinsverbande treten, Nov.- C.; sich von einer Gesellschaft entfernen, sich abgesellen, Cig.
14828. oddúrati, -am, vb. pf. fortstoßen, (durch schlechte Behandlung) vertreiben: ona še ga bo od hiše oddurala, jvzhŠt.
14829. oddȗšje, n. das Athemsystem, Erj. (Som.).
14830. oddušník, m. 1) das Luftloch, Štrek., Kras; der Luftzieher in den Fenstern, der Ventilator, Cig.; — 2) = brezdno ("kakor bi se zemlja po njem oddihavala"), Kras- Erj. (Torb.).
14831. odebelíti, -ím, vb. pf. dick machen; feist machen, ausmästen; — o. se, dick, feist werden.
14832. odẹ̑ja, f. die Hülle, die Kleidung, Jan.; — die Decke, die Bettdecke; slaba, svilnata, tanka o.; — pren. der Deckmantel, Cig.; die äußere Schale ( fig.), Cig.
14833. odəmíti, -ím, vb. pf. o. koga, zum Bewusstsein bringen, C.; jemandes Geist aufrichten, C.; — o. se, zum Bewusstsein gelangen, C., Z.; — prim. odumiti.
14834. ǫ́dər, -dra, m. das Gerüst; — strešni o., das Dachgerüst, der Dachstuhl, Cig., Dol.; oder staviti na zidove, Ravn. (Abc.); na odru so viseli le slabi ostanki slamnate strehe, LjZv.; — das Scheungerüst (zur Aufbewahrung des Strohes, Heues), der Heu-, Strohboden, Cig., Jan., Gor., Dol.; prostor nad skednjem, kamor spravljajo otepe, Notr.; nad hlevom pak je bil oder obilo z mrvo natlačen, Jurč.; — mrtvaški o., das Todtengerüst; — sramotni o., der Pranger, LjZv.; — die Bühne (im Theater), Cig., Jan., nk.; — das Podium, die Tribüne, Jan. (H.); — das Gestell: das Bettgestell, Cig., BlKr.; das Stallbett; das Hängebett im Stall, C.; die Obstbühne im Keller, C.; das Tischgestell, Cig.; nekaka priprava pri kozolcu nam. stola, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (M.).
14835. odesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. desetini podvreči, abzehenten, Mur.
14836. odəskáti, -ȃm, vb. pf. mit Brettern belegen, verbrettern, verbohlen, Cig.
14837. odẹ́tał, f. die Bettdecke, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); pogl. odetel.
14838. odẹ́talọ, n., M., pogl. odetel.
14839. odfofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. wegflattern, Cig.
14840. odfŕčati, -ím, vb. pf. schnell davonflattern, wegfliegen, Cig., Jan., jvzhŠt.
14841. odfrfotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. wegflattern, Cig.
14842. odfrfráti, -ȃm, vb. pf. wegflattern, Cig.; eilig davon gehen: odfrfrala je, jvzhŠt.
14843. 2. odfŕkniti, -nem, vb. pf. o., kar je zafrknjeno, etwas Verdrehtes, Verbogenes in die frühere Lage zurückbringen, jvzhŠt., BlKr.
14844. odfrlẹ́ti, -ím, vb. pf. davon flattern, Cig.
14845. odgəníti, -gánem, vb. pf. wegrücken, Mur.; o. se, auf die Seite treten, Z.
14846. odgnáti, -žénem, vb. pf. 1) wegtreiben, forttreiben; o. vjete tatove k oblastvu; abschieben; o. potepuha v domačo občino; davonjagen, vertreiben; o. divjino z lajanjem, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen (von Bäumen); vse drevje je že odgnalo.
14847. odgnojíti se, -ím se, vb. pf. durch Eiterung sich loslösen: odgnojil se mi je nohet, Cig.
14848. odgodrnjáti, -ȃm, vb. pf. brummend antworten, Zora.
14849. odgojílọ, n. 1) das Erziehungsmittel, Cig.; — 2) die Erziehung, Vrt.; lepo domače odgojilo, Levst. (Nauk).
14850. odgojı̑tva, f. = odgojitev, Jan. (H.).
14851. odgòn, -gǫ́na, m. das Wegtreiben, der Abtrieb ( z. B. des Viehes von einem Orte), Cig., DZ.; — die Abschiebung, der Schub, Nov., DZ.; z odgonom odpraviti, abschieben, na o. dati, in Schub setzen, Levst. (Nauk).
14852. odgospodáriti, -ȃrim, vb. pf. abwirtschaften, abhausen.
14853. odgospodínjiti, -ı̑njim, vb. pf. abwirtschaften (von einer Frau), Cig.
14854. odgovȃrjanje, n. 1) das Abreden; — 2) das Antworten.

   14.255 14.355 14.455 14.555 14.655 14.755 14.855 14.955 15.055 15.155  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani