Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.455-1.554)

  1. izotę́ti, -otmèm, vb. pf. retten: i. gotove smrti, Vrt.
  2. izpeljȃtəv, -tve, f. die Ausführung, Jan.
  3. izpisovȃtelj, m. der Herausschreiber, der Excerptor, Let.
  4. izpı̑tək, -tka, m. das Austrinken, Jan. (H.).
  5. izplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. = izplameneti, Cig.
  6. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  7. izplátən, -tna, adj. = izplačen, Jan. (H.).
  8. izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
  9. izpočı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, Jan.
  10. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
  11. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  12. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
  13. izpodrástən, -stna, adj. reproductiv, Cig.
  14. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  15. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  16. izpolnı̑təv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.
  17. izporočı̑telj, m. der Testator, Cig.
  18. izporočı̑təv, -tve, f. die Widmung, Cig.; poslednja i., das Testament, Cig.
  19. izpotę́gniti, -tę̑gnem, vb. pf. hervorziehen, Jan. (H.).
  20. izpotegováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpotegniti, Jan. (H.).
  21. izpǫ̑tək, -tka, m. der Abweg, C.; — prim. izpotje.
  22. izpotę̑znica, f. der Hervorzieher (neka mišca), Erj. (Som.).
  23. izpovı̑tək, -tka, m. die unzeitige Geburt, Cig., Jan.
  24. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
  25. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  26. izpremẹnı̑təv, -tve, f. die Veränderung, die Verwandlung.
  27. izpreobrnı̑telj, m. der Bekehrer, Cig.
  28. izpreobrnı̑təv, -tve, f. die Bekehrung.
  29. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  30. izprevı̑tək, -tka, m. die Locke, C.
  31. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  32. izprostę̑ra, f. die Ausdehnung, C.
  33. izprostı̑təv, -tve, f. die Dispens, Cig.
  34. izpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdunsten, verduften, verfliegen.
  35. izpuhtẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpuhteti, Jan.
  36. izpȗstək, -tka, m. = izpust 2), Jan., DZ.
  37. izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
  38. izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
  39. izročı̑telj, m. der Abgeber, der Einhändiger, C.
  40. izročı̑tən, -tna, adj. = izročitven: -tna štampilja, die Erfolglassungsstampiglie, DZ.
  41. izročı̑təv, -tve, f. die Aushändigung, die Verabfolgung; die Einantwortung, Z., C.; die Uebergabe, die Ueberantwortung.
  42. izselı̑təv, -tve, f. die Auswanderung, Cig., Jan.
  43. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  44. izsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Jan.
  45. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  46. izštevı̑łba, f. die Ausrechnung, Cig.
  47. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  48. iztečȃj, m. der Ablauf, Cig. (T.), DZ.
  49. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  50. iztečína, f. das Ausgeflossene, Cig. (T.).
  51. iztę̑ga, f. die Ausstreckung, C.
  52. iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.- Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.
  53. iztegávati, -am, vb. impf. = iztegati, = iztegovati; — i. se, sich strecken, Jan., jvzhŠt.
  54. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  55. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  56. iztegovȃnje, n. das Ausstrecken; das Gerecke, Cig.; — prim. iztegovati.
  57. iztegováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken; hervorrecken; — = raztegovati.
  58. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  59. iztèk, -tę́ka, m. der Auslauf (des Wassers), Cig., Jan., C.; — der Ablauf, die Erlöschung, Cig., C.; — der Ausgang, C.; slabi i., der Misserfolg, Cig.
  60. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  61. iztẹ́kati, * -tẹ̑kam, vb. impf. ad izteči; ausfließen, entströmen, erquellen, Cig., Jan., M.; — i. se, münden, Cig., Jan., nk.; — ablaufen, zuende gehen; ura se izteka, Z.
  62. iztəkljìv, -íva, adj. vorwitzig, C.
  63. iztəkljívost, f. die Vorwitzigkeit, C.
  64. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  65. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  66. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  67. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  68. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  69. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  70. iztẹpȃłnica, f. die Kleidergeißel, Cig.
  71. iztẹpálọ, n. = iztepalnica, Cig.
  72. iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
  73. iztepı̑, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
  74. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
  75. iztę̑pnik, m. ein Bund schlechteres Stroh, Polj.; — prim. iztepi in otep.
  76. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  77. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  78. izteptávati, * -am, vb. impf. ad izteptati, Jan. (H.).
  79. izterjȃtəv, -tve, f. die Einbringung (einer Schuld), Jan.; i. dolgov, DZ.
  80. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.
  81. izterjȃva, f. die Eintreibung (von Forderungen), Cig., Jan.
  82. izterjávati, -am, vb. impf. ad izterjati; = izterjevati.
  83. izterjevȃnje, n. das Einfordern (von Schulden).
  84. izterjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izterjati; einfordern, eintreiben; dolgove i.
  85. izterjevȃvəc, -vca, m. der Eintreiber (von Forderungen), Nov.
  86. izterljìv, -íva, adj. kar se da izterjati, einbringlich, Jan. (H.).
  87. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
  88. iztesávati, -am, vb. impf. ad iztesati.
  89. iztesováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztesati.
  90. iztezȃłnica, f. die Folterbank: na iztezalnico položiti, LjZv.
  91. iztę́zati, -am, vb. impf. = iztegati; — i. se, im Verrecken begriffen sein, Z.
  92. iztezováti, -ȗjem, vb. impf. = iztegovati, Z.
  93. izučı̑təv, -tve, f. die Ausbildung, C.; — die Erlernung, Cig.
  94. izumı̑telj, m. der Erfinder, nk.
  95. izȗstək, -stka, m. der Ausspruch, die Aeußerung, C.
  96. izȗstən, -tna, adj. = usten, mündlich: izusten prevod, mündliche Uebersetzung, DZ.; izustna preskušnja, mündliche Prüfung, DZ.; izusten govor, freier Vortrag, Cig. (T.).
  97. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
  98. izvı̑tək, -tka, m. die Krümmung: na izvitke jadriti, lavieren, Cig., DZ.; — hs.
  99. izvolı̑təv, -tve, f. die Erwählung, die Wahl, Mur., Cig., Jan., nk.; i. sprejeti, die Wahl annehmen, nk.
  100. izvrẹ̑tək, -tka, m. die Quelle, C.

   955 1.055 1.155 1.255 1.355 1.455 1.555 1.655 1.755 1.855  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA