Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (14.201-14.300)

  1. noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
  2. norı̑ja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.- Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.- Vest.
  3. norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
  4. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  5. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
  6. 2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
  7. 2. nósəc, -sca, m. der Träger; — der Todtenträger: jokaje je šla reva zapuščena za nosci, Ravn.
  8. 2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
  9. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  10. nosíłce, n. dem. nosilo; eine kleine Tragbahre: doteknil se je onega nosilca, Krelj.
  11. nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
  12. nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
  13. nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.- Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.
  14. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
  15. nosorǫ̑žəc, -žca, m. 1) der Nashornkäfer (oryctes nasicornis), Erj. (Ž.); — 2) = nosorog, Jan.
  16. nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
  17. nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
  18. nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
  19. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  20. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
  21. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  22. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  23. nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
  24. novēla, f. pripovedka, dodatek k zakonu, die Novelle.
  25. novelīstika, f. die Novellenliteratur, die Novellistik.
  26. 1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
  27. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
  28. novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.
  29. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
  30. novinják, m. der Weingartenneubruch, Hal.- C.
  31. novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
  32. novokŕščenəc, -nca, m. der Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  33. novokŕščenka, f. die Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  34. novoomožèn, -žéna, adj. neu verheiratet (vom Weibe), Jan. (H.); (po nem.).
  35. novoožę́njen, adj. neuverheiratet (vom Manne), Jan. (H.); (po nem.).
  36. novoporočę́nəc, -nca, m. der Neuvermählte, Jan.; (po nem.).
  37. novoporočę́nka, f. die Neuvermählte, Jan. (H.); (po nem.).
  38. novozakǫ́nski, adj. neutestamentlich.
  39. novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  40. novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  41. nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
  42. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
  43. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
  44. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  45. nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
  46. nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.
  47. nravı̑t, adj. gesittet, Cig.
  48. nravoslǫ̑vje, n. die Sittenlehre, die Moral, die Ethik, Jan., nk.
  49. nrȃvstvọ, n. die Sitten, Jan. (H.).
  50. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
  51. nùda, interj. wohlan! ogr.- C.
  52. nùdar, interj. wohlan! kajk.- Mik.
  53. nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
  54. núditi, nȗdim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen, Mur., Cig. (T.), Met., Mik., UčT.; — 2) darbieten, anbieten, Cig., nk.
  55. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
  56. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
  57. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
  58. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
  59. núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.
  60. nȗnstvọ, n. 1) das Nonnenthum, C.; — 2) die Gevatterschaft, C.; biti si s kom v nunstvu, C.
  61. nùt, interj. = not, sieh, ogr.- C.
  62. nùti, interj. = nut, not, sieh, Habd.- Mik.
  63. ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!
  64. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
  65. obàd, obáda, m. 1) die Bremse, Cig., Jan.; goveji o., die Ochsenbremse oder Viehbremse (tabanus bovinus), Erj. (Ž.); — 2) das gespannte Rebenauge, C.; tudi: obȃd.
  66. obȃdati, -am, vb. impf. ad obosti; Stiche versetzen; — stichelnde Reden führen, C., Z.; — anfechten: ako te nečistost obada, Krelj.
  67. obȃdavəc, -vca, m. der mit Worten stichelt, C., Z.
  68. obȃdəc, -dca, m. dem. obad; 1) eine kleine Bremse; — 2) das gespannte Rebenauge, vzhŠt.- C.
  69. obȃjtati, -am, vb. pf. mit Brettern und Balken ausstützen oder schalen, Cig.; obajtati štirno, Cig.; o. jez, V.-Cig.
  70. obȃkraj, adv. beiderseits: vrbe, vrsteče se obakraj po bregu, Zv.
  71. obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
  72. obàł, -ála, m. das Abstreifen der Rebenaugen, C.; — prim. otep.
  73. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
  74. 1. obȃra, f. die Abkochung, Erj. (Som.); šiškova obara, die Galläpfeltinctur, Erj. (Som.); — das Eingemachte, Jan., C.; — gekochte Eingeweide von Schweinen, die in Würste gethan werden, Gor.
  75. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
  76. obátriti, -im, vb. pf. ermuthigen, trösten, ogr.- M., C.
  77. 1. obȃva, f. das Aufhalten eines anderen, C.; — das Hindernis, C.; — das Verweilen, das Zögern, das Säumen, C.
  78. obávati se, -am se, vb. impf. fürchten, C.
  79. obáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, verweilen machen, C., Št.; — 2) verrichten, Cig.; o. posel, Cig. (T.); o. mrtvaške molitve, SlN.
  80. obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.- Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
  81. obávljati, -am, vb. impf. ad obaviti; 1) aufhalten, verweilen machen, zurückhalten, C., Št.; — beschäftigen, C.; — o. se, zaudern, säumen, C.; — o. se s čim, sich mit etwas beschäftigen, vzhŠt.- C.; — 2) verrichten, Cig.; službo o., den Dienst versehen, Navr. (Let.), SlN.
  82. občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.
  83. ǫ́bčən, -čna, adj. allgemein, universal, Cig., Jan., C., nk.; durchgängig ( phil.), Cig. (T.); — prim. obči in stsl. obьštьnъ.
  84. občeváti, -ȗjem, vb. impf. verkehren, C., nk.; — communicieren ( phys.), Cig. (T.); občujoče posode, communicierende Gefäße, Cig. (T.); — prim. stsl. obьštevati.
  85. ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.- Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.- Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).
  86. občílọ, n. 1) das Communicationsmittel, das Verkehrsmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) der Verkehr: blagovno o., der Güterverkehr, DZ.; cesta rabi splošnemu občilu, Levst. (Pril.).
  87. ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
  88. občı̑nək, -nka, m. nav. pl. občinki, das durch das Reitern des Getreides Ausgeschiedene, C.; bobovi občinki, Dict., Mik.
  89. občíniti, -čı̑nim, vb. pf. (das Getreide) bearbeiten, d. i. durch Reitern reinigen, sichten, Mur., Cig., Jan., M., Nov., Dol., jvzhŠt.; o. dušo, die Seele von Sünden reinigen, (občiníti, -ím) kajk.- Valj. (Rad).
  90. občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
  91. ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občı̑nstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
  92. občíslati, -am, vb. pf. wert erachten, M.; Ne boš dolg' občislana, Npes.-K.
  93. občislávati, -am, vb. impf. hochschätzen, wert achten, Cig.
  94. ǫ́bčiti, ǫ̑bčim, vb. impf. 1) Umgang oder Geschäfte mit jemandem haben, verkehren, Cig., Jan., nk.; communicieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) verallgemeinern, generalisieren ( phil.), Cig. (T.).
  95. občŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umzeichnen, Cig.; mit Linien begrenzen, Jan. (H.); — 2) skizzieren, andeuten, Cig., Jan.
  96. občȗt, m. die Empfindung, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; miščni občut, die Muskelempfindung, Erj. (Som.); — zgolj ustna molitev brez občuta, Cv.
  97. občutílọ, n. 1) das Empfindungsorgan, Erj. (Som.); — 2) = občutek, die Empfindung, das Gefühl, C.
  98. občutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich; o. za svetlobo, lichtempfindlich, Cig. (T.); — 2) = občuten 2), Cig.
  99. obdȃčba, f. die Besteuerung, Cig.
  100. obdȃčenəc, -nca, m. der Besteuerte, der Steuerpflichtige, Cig., Jan., C., nk.

   13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA