Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (14.055-14.154)

  1. nepristrán, adj. unparteiisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  2. nepristránost, f. die Unparteilichkeit, die Unbefangenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  3. nepristránski, adj. unparteiisch, nk.
  4. nepròst, -prósta, adj. unfrei; Kdor hoče vas — Neproste dni živet', nočem enake, Ne branim mu, Preš.
  5. nerávən, -vna, adj. uneben; n. pot; ungerade: neravna palica; — neravno število, eine ungerade Zahl, Cig.
  6. nerazšı̑rjen, adj. unerweitert; — nicht ausgebreitet: nerazširjena količina, intensive Größe, Cig. (T.).
  7. nerǫ̑da, f. 1) die Ungeschicklichkeit, Mur.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Kr.- Valj. (Rad).
  8. nerǫ̑dnež, m. der Ungeschickte.
  9. nerǫ̑dnica, f. ein ungeschicktes Weib.
  10. nerǫ̑dnik, m. der Ungeschickte, Mur.
  11. 2. nerǫ́dnost, f. 1) die Fahrlässigkeit, Jan.; — der Unfug, die Unordnung; ovaditi županu nerodnosti, katere se gode po občini, Levst. (Nauk); — 2) die Ungeschicklichkeit; po nerodnosti pokvariti kaj.
  12. nesìt, -síta, adj. = nesiten, Cig., Jan.
  13. neskladovı̑t, adj. ungeschichtet, Cig. (T.).
  14. nesmŕtnost, f. die Unsterblichkeit, Jan., nk.
  15. nesnága, f. 1) die Unreinlichkeit, der Unrath, der Schmutz; — 2) ein unreines Ding: das Ungeziefer, vzhŠt.- C.; — (psovka) ta nesnaga! dieser abscheuliche Mensch! — ti nesnaga, ti! du abscheuliche Geschichte!
  16. nesostávnost, f. die Systemlosigkeit, Cig. (T.); — prim. sostav.
  17. nespámetnež, m. der Unvernünftige, der Thörichte.
  18. nespámetnica, f. ein unvernünftiges, thörichtes Weib.
  19. nespotikljìv, -íva, adj. = nespotekljiv, Mur.
  20. nesprę̑t, f. die Ungestalt, ein missgestalteter Mensch, BlKr.- Mik.
  21. nesprèt, -prę́ta, m. = nespreten človek, Valj. (Rad).
  22. nesrȃmnež, m. der Schamlose, der Unverschämte.
  23. nesrámnica, f. die Schamlose, die Unverschämte.
  24. nesrámnik, m. der Schamlose, der Unverschämte.
  25. nestáłən, -łna, adj. unbeständig, unstet, Cig., Jan.; — nestalna količina, eine unstetige Größe ( math.), Cig. (T.).
  26. nestȃnoma, adv. unaufhörlich, ununterbrochen, C., ogr.- Mik.
  27. nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci- Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
  28. nẹ́ščer, pron. = nehče, nekdo, Rogatec, Saleška dol.- C.
  29. neškljáti, -ȃm, vb. impf. = razvaljevati: n. testo, Gor.
  30. nę́šlej, m. der Schuhriemen, Ip.; — prim. nem. Nestel.
  31. nẹ̑tałnik, m. das Nieteisen, Cig.; — prim. netati.
  32. nẹ̑tati, -am, vb. impf. nieten; — iz nem.
  33. nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
  34. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
  35. nẹtı̑vọ, n. der Zündstoff, Nov.- C., Sen. (Fiz.); — das Heizmaterial, Jan.
  36. netják, m. = nečak, der Schwestersohn, der Neffe, nk.; — prim. hs. nećak.
  37. netjákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. hs. nećakinja.
  38. netrẹ̑sk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., C., Tuš. (R.), Gor.; divji n., der Mauerpfeffer (sedum acre), vzhŠt.- C.
  39. netrẹ́zən, -zna, adj. nicht nüchtern, betrunken.
  40. netrlẹ́pən, -pna, adj. = trlepen, schwer verstehend, schwerfällig, plump, Lašče- Erj. (Torb.); ( prim. Let. 1883, 301.); n. krpež, plumpes Machwerk, Levst. (Zb. sp.).
  41. neubranljìv, -íva, adj. = neodvraten, Cig.
  42. neugọ́dən, -dna, adj. 1) ungünstig, Cig., Jan., nk.; (v tem pomenu nav. neugǫ́den); — 2) unangenehm, Jan.; unappetitlich, ("neuguden") Svet. (Rok.); — ungeschickt, Dol.; — prim. negoden.
  43. neuklonljìv, -íva, adj. 1) unbeugsam, Cig., C.; — 2) = neodvraten, unabwendbar, Cig., Jan., DZ.
  44. neukrę̑tnež, m. der Ungeschickte, der Plumpe, der Schwerfällige, Cig.
  45. neukročèn, -éna, adj. ungebändigt; — unbändig, ungeschlacht, (neukroten) Meg.
  46. neukrotljìv, -íva, adj. = neukroten, Cig.
  47. neúma, f. ein thörichter Mensch: ti neuma, ti! Notr., jvzhŠt.
  48. neumáriti, -ȃrim, vb. impf. Dummheiten treiben, BlKr.- Svet. (Rok.).
  49. neȗmje, n. die Unsinnigkeit, die Thorheit, Cig., C.; v posvetno neumje preveč zateleban, Škrinj.; pravo neumje narediti, etwas recht Unsinniges machen, Levst. (Zb. sp.).
  50. neȗmnež, m. der Thörichte, der Dumme.
  51. neumrjǫ́č, adj. unsterblich.
  52. neumrjǫ́čnost, f. die Unsterblichkeit.
  53. neumrljìv, -íva, adj. unsterblich, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  54. neumrljívost, f. die Unsterblichkeit, Mur., Cig., Jan.
  55. neȗmščak, m. das Bittersüß (solanum dulcamara), C.
  56. neȗra, f. 1) die Unglücksstunde, das Unglück, Mur.; — 2) das Ungewitter, Jan., C.
  57. 2. neúrən, -rna, adj. 1) unglücklich: to je meni neurno, das ist für mich ein Unglück, Mur.; — 2) neurno vreme, schlechtes Wetter, C.
  58. neȗrje, n. das Ungewitter, Guts., Jarn., Cig., C.
  59. neȗrnik, m. 1) der Unglückliche, der Unglückselige, Mur., Mik.; — 2) der Wildbach, der Gewitterbach, Jan., M., Preš.
  60. neustrójen, adj. unbearbeitet, roh: neustrojeno usnje, Cig.
  61. nevaganína, f. = netežnina, Cig. (T.).
  62. nevážən, -žna, adj. unwichtig, unbedeutend, V.-Cig., nk.
  63. neven, m. neveni, Immortellen, Strohblumen, Tuš. (R.); — hs.
  64. nevı̑hta, f. das Gewitter, der Sturm.
  65. nevihtováti, -ȗjem, vb. impf. wettern, stürmen, Mur., Jan., C.; — allzuschnell arbeiten, C.
  66. nevodič, m. der Nichtleiter, der Isolator ( phys.), Cig. (T.).
  67. nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.- Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.
  68. nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.
  69. nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.- M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.- C.
  70. nevréme, -mę́na, n. das Ungewitter, Dict., V.-Cig., C., Jsvkr.
  71. nevrǫ́čən, -čna, adj. unbestellbar, DZ.
  72. nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.- M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.
  73. nezadostljìv, -íva, adj. = nezadosten, Jan. (H.).
  74. nezagovǫ́rən, -rna, adj. nicht zu verantworten, unverantwortlich, Jan. (H.).
  75. nezapečȃčən, adj. unversiegelt; ( nav. -ȃten).
  76. nezapovẹ̑dan, adj. nicht geboten; nezapovedani prazniki; — unobligat, Cig., Jan.; n. predmet, nk.
  77. nezarǫ́bljenəc, -nca, m. ein roher, ungehobelter Mensch, ogr.- M.
  78. 2. nezaslúžən, -žna, adj. ohne Verdienste, verdienstlos, Cig.
  79. nezavárovan, adj. ungeschützt, unverwahrt ( z. B. gegen Kälte); — unversichert ( z. B. gegen Brandschäden), nk.
  80. nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.- C.
  81. neznačájən, -jna, adj. charakterlos, nk.
  82. neznačȃjnež, m. der Charakterlose, nk.
  83. neznačájnost, f. die Charakterlosigkeit, nk.
  84. neznȃnəc, -nca, m. der Unbekannte.
  85. neznánica, f. die Unbekannte (in einer Gleichung), Cig. (T.).
  86. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
  87. neznȃnka, f. die Unbekannte; die Unbekannte in einer Gleichung ( math.), Cel. (Ar.).
  88. neznanljìv, -íva, adj. = neznaten, unbedeutend: neznanljivo manjši, Jurč.
  89. neznátnost, f. die Unmerklichkeit, die Unbedeutendheit, die Geringfügigkeit, Cig., nk.
  90. nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
  91. nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — ( die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).
  92. nę̑ževje, n. coll. die Wetterblumen, Guts.- Cig., Mur., Valj. (Rad); — prim. bodeča neža.
  93. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
  94. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
  95. níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
  96. níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
  97. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
  98. ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
  99. níčən, -čna, adj. nichtig, eitel, Guts., V.-Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
  100. níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).

   13.555 13.655 13.755 13.855 13.955 14.055 14.155 14.255 14.355 14.455  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA