Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.401-1.500)

  1. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  2. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.
  3. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  4. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  5. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  6. interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.
  7. intrtən, -tna, adj. hartnäckig, vzhŠt., ogr.- C.; spröde, sperr, todt (o prsti), tudi: intrtno vino, herb, bitter, vzhŠt.- C.
  8. istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
  9. isteljnik, m. = isteje, C.
  10. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
  11. istenik, m. = isteje, C.
  12. istenjak, m. = isteje, C.
  13. istobítən, -tna, adj. consubstantiell, Jan.
  14. istomẹ́stən, adj. gleichstellig ( math.), Cig. (T.).
  15. istótən, -tna, adj. Identitäts-: istȏtni svedok, der Identitätszeuge, DZ.
  16. istovę́tən, -tna, adj. = istoven, Cig. (T.), Navr. (Let.); — hs.
  17. istovŕstən, -stna, adj. gleichartig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  18. išterəc, -rca, m., Jan.; pogl. šterc.
  19. izdajȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., nk.
  20. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
  21. izdajevítən, -tna, adj. = izdajevit, C.
  22. izdȃtək, -tka, m. die Ausgabe: izdatki in troški, nk.; die Hinausgabe, Cig.; die Ausfertigung, DZ.
  23. izdȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., Cig. (T.); — i. (pisma), der Aussteller, DZ.; — stsl., rus.
  24. izdátən, -tna, adj. ausgiebig.
  25. izdȃtəv, -tve, f. die Ausgabe, die Emission, Jan.
  26. izdavȃtelj, m. der Aussteller: i. pooblastnice, DZ.
  27. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  28. izgovorı̑tək, -tka, m. was sich jemand bei der Uebergabe des Besitzes vorbehält, der Auszug, vzhŠt.- C.
  29. izgubı̑tək, -tka, m. = izguba, Cig., Jan., C.
  30. izję̑tək, -tka, m. das Ausgenommene, Cig.
  31. izklenı̑təv, -tve, f. die Ausschließung, Cig., Jan., nk.
  32. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
  33. izkrčı̑təv, -tve, f. die Ausrodung, Jan. (H.).
  34. izkusı̑telj, m. der Versucher, kajk.- Valj. (Rad).
  35. izlastı̑təv, -tve, f. = razlastitev, die Enteignung, DZ.
  36. izlẹčı̑təv, -tve, f. die Heilung, Jan.
  37. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
  38. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
  39. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
  40. izločı̑təv, -tve, f. die Ausscheidung, die Ausschließung, Jan.
  41. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
  42. izmenı̑təv, -tve, f. die Auswechslung, Cig.
  43. 1. izmẹ̑tək, -tka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf, der Ausschuss, Cig., Jan., nk.; — izmetki, die Excremente, Vrt.; die Auswurfstoffe, DZkr.
  44. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
  45. iznebı̑tək, -tka, m. der Abortus, C.
  46. iznebı̑təv, -tve, f. die Entäußerung, Cig., Jan.
  47. iznevẹ́stən, -tna, adj. unverhofft, Jan.
  48. izobaromēterski, adj. isobarometrisch, Cig. (T.).
  49. izobčı̑təv, -tve, f. die Excommunication, Jan.
  50. izobraževȃtelj, m. = izobraževavec, Jan. (H.).
  51. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  52. izopačı̑telj, m. der Verderber, C.
  53. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
  54. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
  55. izotę́ti, -otmèm, vb. pf. retten: i. gotove smrti, Vrt.
  56. izpeljȃtəv, -tve, f. die Ausführung, Jan.
  57. izpisovȃtelj, m. der Herausschreiber, der Excerptor, Let.
  58. izpı̑tək, -tka, m. das Austrinken, Jan. (H.).
  59. izplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. = izplameneti, Cig.
  60. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  61. izplátən, -tna, adj. = izplačen, Jan. (H.).
  62. izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
  63. izpočı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, Jan.
  64. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
  65. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  66. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
  67. izpodrástən, -stna, adj. reproductiv, Cig.
  68. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  69. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  70. izpolnı̑təv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.
  71. izporočı̑telj, m. der Testator, Cig.
  72. izporočı̑təv, -tve, f. die Widmung, Cig.; poslednja i., das Testament, Cig.
  73. izpotę́gniti, -tę̑gnem, vb. pf. hervorziehen, Jan. (H.).
  74. izpotegováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpotegniti, Jan. (H.).
  75. izpǫ̑tək, -tka, m. der Abweg, C.; — prim. izpotje.
  76. izpotę̑znica, f. der Hervorzieher (neka mišca), Erj. (Som.).
  77. izpovı̑tək, -tka, m. die unzeitige Geburt, Cig., Jan.
  78. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
  79. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  80. izpremẹnı̑təv, -tve, f. die Veränderung, die Verwandlung.
  81. izpreobrnı̑telj, m. der Bekehrer, Cig.
  82. izpreobrnı̑təv, -tve, f. die Bekehrung.
  83. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  84. izprevı̑tək, -tka, m. die Locke, C.
  85. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  86. izprostę̑ra, f. die Ausdehnung, C.
  87. izprostı̑təv, -tve, f. die Dispens, Cig.
  88. izpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdunsten, verduften, verfliegen.
  89. izpuhtẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpuhteti, Jan.
  90. izpȗstək, -tka, m. = izpust 2), Jan., DZ.
  91. izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
  92. izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
  93. izročı̑telj, m. der Abgeber, der Einhändiger, C.
  94. izročı̑tən, -tna, adj. = izročitven: -tna štampilja, die Erfolglassungsstampiglie, DZ.
  95. izročı̑təv, -tve, f. die Aushändigung, die Verabfolgung; die Einantwortung, Z., C.; die Uebergabe, die Ueberantwortung.
  96. izselı̑təv, -tve, f. die Auswanderung, Cig., Jan.
  97. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  98. izsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Jan.
  99. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  100. izštevı̑łba, f. die Ausrechnung, Cig.

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA