te (13.901-14.000)

13901. nazídati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge von Bauten herstellen: n. veliko hiš; — eine gewisse Menge Töpferware (mit freier Hand) verfertigen: n. veliko loncev, Polj.
13902. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
13903. nazı̑v, m. die Benennung, der Titel, Vrt., nk.
13904. naziválọ, n. die Benennung, der Terminus, Levst. ( LjZv.), nk.; prirodoznanska nazivala, Zv.
13905. nazı̑vək, -vka, m. = nazivalo, Nov.; — der Titel, Jan.
13906. nazivoslǫ̑vje, n. die Terminologie, nk.
13907. naznáčiti, -znȃčim, vb. pf. bezeichnen, bestimmen, nk.; v naznačenem času, in einer bestimmten Zeit, DZ.; anzeigen ( math.), h. t.- Cig. (T.); — kennzeichnen, charakterisieren, Šol., nk.
13908. naznámenati, -am, vb. pf. bezeichnen, Jan. (H.); anmerken, Mur.; (-mnjati), andeuten, Cig.
13909. naznamenováti, -ȗjem, vb. pf. ( impf.) andeuten: oko na kipih je le naznamenovano, Žnid.
13910. nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Vrsno- Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
13911. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
13912. nazvẹstíti, -ím, vb. pf. verkünden, M.; bekannt geben: gda (= kadar) je (dete) najdete, nazvestite mi, ogr.
13913. nazvoníti se, -ím se, vb. pf. sich satt läuten.
13914. nažȃnjək, -njka, m. der Ertrag des Getreideschnittes, Cig.
13915. nȃžəc, -žca, m. der Nackte, V.-Cig.
13916. nažǫ́čiti se, -žǫ̑čim se, vb. pf. = nabosti se, natekniti se, BlKr.
13917. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
13918. nebę́ski, adj. = nebeški, starejši pisatelji, Vrt., Levst. (Zb. sp.).
13919. nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
13920. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
13921. nę̑bina, f. kitajska n., die chinesische Sternblume (aster chinensis), Tuš. (R.).
13922. nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).
13923. nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
13924. nebọ̑g, adj. arm, elend, Svet. (Rok.), ogr.- C.; neboga, ne boš več svoje matere videla: umrli so ti! BlKr.- M.
13925. neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
13926. nebokàz, -káza, m. die Himmelskarte, Cig. (T.), Jes.
13927. nebotrę̑səc, -sca, m. der Himmelserschütterer, Cig.
13928. nebráłən, -łna, adj. unleserlich, Jan. (H.); pogl. nečiten.
13929. nečákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. nečak.
13930. nę́čem, išči pod: hoteti.
13931. néčist, m. ein unreiner, unkeuscher Mensch, M.; der Unhold, der Teufel, C.; — das Ungeziefer, C.
13932. nečìst, -čísta, adj. unrein; — unkeusch, nečisto živeti; — nečista teža, das Brutto-, Sporcogewicht, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
13933. nę́čo, išči pod: hoteti.
13934. nedẹjȃnje, n. die Unterlassung: pazka nad vsacim dejanjem in nedejanjem, Levst. (Nauk).
13935. nedẹ̑łəc, -łca, m. = sopraznik, der Halbfeiertag, ein nicht gebotener Feiertag, Jarn., Kor.- Cig., Jan., Mik.
13936. nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.- M., Krn- Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.- Kres.
13937. nedẹ́ljən, -ljna, adj. 1) = nedeljski, Mur., Cig., Jan.; — 2) = tedenski, wöchentlich, Wochen-, Jan.
13938. 1. nedolǫ́čen, adj. nicht bestimmt, unbestimmt, Cig.; na nedoločen čas, auf unbestimmte Zeit, Cig.
13939. 2. nedolǫ́čən, -čna, adj. unbestimmbar, Jan. (H.); — unbestimmt, unentschieden, Jan., nk.; — nedoločni naklon, die unbestimmte Art, der Infinitiv, Jan. (Slovn.).
13940. nedolǫ̑čnik, m. die unbestimmte Art, der Infinitiv ( gramm.), Jan. (Slovn.), Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
13941. nedȏłžən, -žna, adj. unschuldig; nedolžni otroci; — schuldlos, schuldfrei; za nedolžnega spoznati, freisprechen; — nedolžna razsodba, ein freisprechendes Urtheil, Ig (Dol.); — po nedolžnem, unschuldiger Weise, unverdienter Weise.
13942. nedopečèn, -éna, adj. unausgebacken, unausgebraten.
13943. nedopustljìv, -íva, adj. = nedopusten, Cig., Jan.
13944. nedorásəł, -sla, adj. 1) unausgewachsen, halbwüchsig, Cig.; — 2) unerwachsen, minderjährig, Cig., Jan., nk.; tudi: -stəł.
13945. nedoȗk, m. der Halbgelehrte, V.-Cig.; — po drugih slov. jezikih.
13946. 2. nedovŕšən, -šna, adj. imperfectiv ( gramm.): nedovršni glagoli, die Dauerzeitwörter, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
13947. nẹ̑drje, n. der Busen; v nedrje vtekniti mošnjico; — tudi pl. nedrja: v mojih nedrjih, Dalm.; ("naderja", Meg.).
13948. neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
13949. negnòj, -gnója, m. der Bohnenbaum (cytisus laburnum), (nagnoj) Cig., Tuš. (R.), (négnoj) Erj. (Torb.); — prim. hs. negnila, v istem pomenu, Erj. (Torb.).
13950. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
13951. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
13952. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
13953. nehȃnje, n. das Aufhören, das Ablassen, das Lassen; brez nehanja, ohne Unterlass; dejanje in nehanje, das Thun und Lassen; tudi: nę̑hanje, Valj. (Rad).
13954. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
13955. nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
13956. neimenovánəc, -nca, m. ein Ungenannter, der Anonymus, Cig. (T.), nk.
13957. neimovı̑t, adj. mittellos, nk.
13958. neimovı̑tost, f. die Mittellosigkeit, DZ., nk.
13959. neizpodbíjan, adj. unangefochten, Jan. (H.).
13960. neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.
13961. neizvẹ́denəc, -nca, m. der Unbewanderte, der Nichtkenner, Cig.
13962. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
13963. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
13964. nẹkjẹ́, adv. irgendwo; an einem gewissen Orte.
13965. nẹkǫ̑d, adv. irgendwo (herum); an gewissen Orten; — nekod imajo tako navado ...; nekod sem hodil, koder je bilo mnogo gob videti; od nekod, irgendwoher; — po nekod, an einigen (gewissen) Orten; tudi: nẹ́kod.
13966. nẹkoličína, f. eine (unbestimmte) Anzahl oder Menge, Jan., SlN.- C.
13967. nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
13968. nekŕščenəc, -nca, m. der Ungetaufte, Mur.
13969. nēktar, -rja, m. der Göttertrank, der Nektar.
13970. nekȗtnjak, m. nekuten človek, Zilj.- Jarn. (Rok.).
13971. nekvášenik, m. ungesäuertes Brot, Cig.
13972. nelẹpóta, f. die Unschönheit: nebi mu pač nihče mogel očitati posebne nelepote na njegovem životu, Jurč.
13973. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
13974. nemálọ, adv. nicht wenig, bedeutend, nk.
13975. nemárən, -rna, adj. 1) achtlos, unachtsam; po nemarnem, durch Unachtsamkeit; po nemarnem božje ime imenovati, den Namen Gottes ohne Achtung, eitel nennen; — nachlässig, liederlich, unthätig, faul; n. deček; — schlecht, SlGor.; — 2) schmutzig, unrein, garstig, ekelhaft, M., C., Gor.
13976. nemȃrnik, m. 1) ein nachlässiger, liederlicher Mensch; — 2) visoko tnalo, na katerem se kaj teše, Dol.
13977. nemáti, -tere, f. die Unmutter, Cig.; — hs.
13978. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
13979. nẹmčeváti, -ȗjem, vb. impf. sich in der Sprache zu sehr nach dem Geiste der deutschen Sprache richten, Germanismen anwenden, Levst. ( LjZv.), nk.
13980. nemíčən, -čna, adj. uninteressant, Jan. (H.).
13981. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
13982. nemirnják, m. = nemirnež: nemirnjaki in pretepači, LjZv.
13983. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn- Erj. (Torb.).
13984. nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
13985. nẹmškȗtar, -rja, m. ein Begünstiger des Deutschthums unter den Slovenen, wenn er von slov. Abkunft ist, der "Deutschthümler".
13986. nẹmškȗtarstvọ, n. die Bestrebungen der "Deutschthümler" unter den Slovenen.
13987. nenȃdən, -dna, adj. unverhofft, unerwartet, plötzlich, Cig., Jan., M., nk.
13988. nenȃdoma, adv. unverhofft, unerwartet, plötzlich, Cig., Jan., nk.
13989. nenadomẹstljìv, -íva, adj. = nenadomesten, Cig.
13990. nenası̑čen, adj. = nenasiten, Jan. (H.).
13991. nenasitljìv, -íva, adj. = nenasiten, Jan.
13992. nenavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
13993. nenrávən, -vna, adj. unsittlich, sittenlos, Jan., nk.; — prim. nraven.
13994. neobdȃčen, adj. unbesteuert, nk.
13995. neobdẹ̑lan, adj. unbearbeitet; unbebaut.
13996. neobičȃj, m. das Ungewohnte, Valj. (Rad).
13997. neobrečèn, -éna, adj. unbescholten, Cig., C.
13998. neobremenjèn, -éna, adj. lastenfrei: neobremenjena svojina, DZ.
13999. neobrẹ̑zan, adj. unbeschnitten.
14000. neočę́tovski, adj. unväterlich, Cig.

   13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani