Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.355-1.454)

  1. hrbtenjáča, f. das Rückenmark, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  2. hrę́stəlj, -tlja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
  3. hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.- C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
  4. hromótən, -tna, adj. lahm, krüppelhaft, gebrechlich, Cig., C., Svet. (Rok.); hromotni cestarji, Levst. (Cest.).
  5. hrpótəc, -tca, m. = trpotec, C.
  6. hŕstəlj, -stlja, m. das gemeine Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
  7. hrstẹ́ti, -ím, vb. impf. knastern, C.
  8. hrȗstəc, -tca, m. 1) der Knorpel, Cig., Jan., Mik., Št.; pos. das Ohrläppchen, Hal.- C.; — 2) razne rastline: der Luzerner- oder Schneckenklee (medicago sativa), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — der Stechapfel (datura stramonium), Jan.; — der Wegetritt (scleranthus perennis), vzhŠt.- C.; — neka vinska trta, Celje- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Krachgutedel, vzhŠt.- C.
  9. hrústəlj, -stlja, m. 1) hrustavec 1), C.; — 2) neka vinska trta: = hrustec, C., Trumm.; — eine Art Wachtelweizen (melampyrum), SlGor.- C.
  10. hte, adv. = koli: kdo hte, kam hte (kdohte, kamhte), itd. = kdorkoli, kamorkoli, itd., SlGor.- C.
  11. htẹ́ti, hčèm, vb. impf., pogl. hoteti.
  12. hudoklę́tən, -tna, adj. der arg flucht, C.
  13. hudolẹ́tən, -tna, adj. missjährig, Z.; — mager (o živini in človeku), Gor.
  14. hvalı̑telj, m. der Lober, der Lobredner, Mur., Jan., nk.; sam svoj h., kajk.- Valj. (Rad).
  15. hvalı̑təv, -tve, f. das Lob, die Anpreisung, Jan., ZgD.
  16. hvalovítən, -tna, adj. berühmt, C.; — löblich, Guts.- Cig.
  17. hvaložŕtən, -tna, adj. = hvaloželen, Guts.
  18. íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
  19. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
  20. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
  21. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
  22. imȃtelj, m. der Besitzer, Nov.- C., DZ.
  23. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
  24. imenonosı̑telj, m. der Namensträger, SlN.
  25. imenovȃtelj, m. der Nenner eines Bruches ( math.), Cig. (T.).
  26. imẹ̑tək, -tka, m. die Habe, das Besitzthum, das Vermögen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); iz krajevnega imetka, aus Localmitteln, DZ.
  27. imẹ̑telj, m. der Inhaber: i. kakega pisma, i. trgovinskih mark, DZ.; i. kakega vojaškega polka, nk.
  28. imẹ́tən, -tna, adj. = imovit, Jan.
  29. imortēlka, f. die Immortelle (helichryson), Jan.
  30. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
  31. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
  32. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
  33. indiferēntən, -tna, adj. ne važen, indifferent, nk.
  34. indirēktən, -tna, adj. posreden, indirect.
  35. infanterı̑ja, f. peštvo, die Infanterie.
  36. inovŕstən, -stna, adj. = drugovrsten, Jan. (H.).
  37. integrácija, f. die Integration ( math.), Cig. (T.).
  38. integrāl, m. das Integral ( math.), Cig. (T.).
  39. integrālən, -lna, adj. Integral-, integralni račun, die Integralrechnung ( math.), Cig. (T.).
  40. integrovȃnje, n. die Integration ( math.), Cig. (T.); — prim. docelba.
  41. integrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) integrieren ( math.), Cig. (T.); — prim. doceliti.
  42. inteligēnca, f. omikani del naroda, die Intelligenz, nk.
  43. inteligēncija, f. = inteligenca, nk.
  44. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
  45. intensīvən, -vna, adj. jak, krepek, intensiv, Cig. (T.).
  46. intenzīvən, -vna, adj. = intensiven, nk.
  47. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  48. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.
  49. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  50. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  51. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  52. interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.
  53. intrtən, -tna, adj. hartnäckig, vzhŠt., ogr.- C.; spröde, sperr, todt (o prsti), tudi: intrtno vino, herb, bitter, vzhŠt.- C.
  54. istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
  55. isteljnik, m. = isteje, C.
  56. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
  57. istenik, m. = isteje, C.
  58. istenjak, m. = isteje, C.
  59. istobítən, -tna, adj. consubstantiell, Jan.
  60. istomẹ́stən, adj. gleichstellig ( math.), Cig. (T.).
  61. istótən, -tna, adj. Identitäts-: istȏtni svedok, der Identitätszeuge, DZ.
  62. istovę́tən, -tna, adj. = istoven, Cig. (T.), Navr. (Let.); — hs.
  63. istovŕstən, -stna, adj. gleichartig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  64. išterəc, -rca, m., Jan.; pogl. šterc.
  65. izdajȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., nk.
  66. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
  67. izdajevítən, -tna, adj. = izdajevit, C.
  68. izdȃtək, -tka, m. die Ausgabe: izdatki in troški, nk.; die Hinausgabe, Cig.; die Ausfertigung, DZ.
  69. izdȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., Cig. (T.); — i. (pisma), der Aussteller, DZ.; — stsl., rus.
  70. izdátən, -tna, adj. ausgiebig.
  71. izdȃtəv, -tve, f. die Ausgabe, die Emission, Jan.
  72. izdavȃtelj, m. der Aussteller: i. pooblastnice, DZ.
  73. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  74. izgovorı̑tək, -tka, m. was sich jemand bei der Uebergabe des Besitzes vorbehält, der Auszug, vzhŠt.- C.
  75. izgubı̑tək, -tka, m. = izguba, Cig., Jan., C.
  76. izję̑tək, -tka, m. das Ausgenommene, Cig.
  77. izklenı̑təv, -tve, f. die Ausschließung, Cig., Jan., nk.
  78. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
  79. izkrčı̑təv, -tve, f. die Ausrodung, Jan. (H.).
  80. izkusı̑telj, m. der Versucher, kajk.- Valj. (Rad).
  81. izlastı̑təv, -tve, f. = razlastitev, die Enteignung, DZ.
  82. izlẹčı̑təv, -tve, f. die Heilung, Jan.
  83. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
  84. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
  85. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
  86. izločı̑təv, -tve, f. die Ausscheidung, die Ausschließung, Jan.
  87. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
  88. izmenı̑təv, -tve, f. die Auswechslung, Cig.
  89. 1. izmẹ̑tək, -tka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf, der Ausschuss, Cig., Jan., nk.; — izmetki, die Excremente, Vrt.; die Auswurfstoffe, DZkr.
  90. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
  91. iznebı̑tək, -tka, m. der Abortus, C.
  92. iznebı̑təv, -tve, f. die Entäußerung, Cig., Jan.
  93. iznevẹ́stən, -tna, adj. unverhofft, Jan.
  94. izobaromēterski, adj. isobarometrisch, Cig. (T.).
  95. izobčı̑təv, -tve, f. die Excommunication, Jan.
  96. izobraževȃtelj, m. = izobraževavec, Jan. (H.).
  97. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  98. izopačı̑telj, m. der Verderber, C.
  99. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
  100. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.

   855 955 1.055 1.155 1.255 1.355 1.455 1.555 1.655 1.755  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA