Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (13.301-13.400)

  1. nadhı̑šje, n. der oberste Raum unter dem Dache, Cig.
  2. nadíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. anhauchen; — rdeče nadihnjen cvet, Cv.; begeistern, inspirieren, Z.; pogl. nadehniti.
  3. nadírjati, -am, vb. impf. = nadirati: koruznej latici odirati nekoliko zrn, da jo drug potem hitreje ožuri, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  4. nadírjati se, -am se, vb. pf. sich satt rennen, sich abrennen; konj se je že nadirjal, naj hodi sedaj v stop: das Pferd hat lange genug getrabt, es mag nun im Schritte gehen, Cig.
  5. náditi, -im, vb. impf. 1) drugo na drugo devati, schichten, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = jekliti, Dol.- Mik., vzhŠt.- C.; — prim. nada.
  6. nȃdjati se, -am se, vb. impf. erwarten, hoffen, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., Met., Preš., nk.; n. se česa, Cig., nk.; nádjati se, Valj. (Rad); — pogl. nadejati se.
  7. nàdkān, m. oberster Khan, Bes.
  8. nàdkonjár, -rja, m. der Oberstallmeister, Jurč.
  9. nàdkrmár, -rja, m. der Obersteuermann, DZ.
  10. nàdkȗhar, -rja, m. der Küchenmeister, Cig.
  11. nadlȃhtje, n. der Oberarm, C., Telov.
  12. nàdlājtnant, m. der Oberlieutenant, Cig., nk.
  13. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  14. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
  15. nádlje, adv. = na dlje, na dalje, weiter, C.; da mojstra ne trudi nadlje, Krelj.
  16. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
  17. nàdlǫ̑gar, -rja, m. der Oberförster, der Forstmeister, Cig., C.
  18. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
  19. nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.
  20. nadmọ̑rski, adj. über die Meeresfläche erhaben: nadmorska visokost, = absolutna v., die Meereshöhe, die absolute Höhe, Jes.
  21. nadnę́vən, -vna, adj. Tag-, Diäten-: nadnę̑vni razred, die Diätenclasse, SlN.
  22. nadoknják, m. der Fenstergiebel, Cig., C.
  23. nadomẹstljìv, -íva, adj. ersetzbar, Cig., Jan.; pogl. nadomesten 2).
  24. nadomẹ̑stnica, f. die Stellvertreterin, Z.
  25. nadomẹ̑stnik, m. der Stellvertreter, Z.; vsacemu (ogledniku) je pridejati nadomestnika, Levst. (Nauk).
  26. nadomẹstováti, -ȗjem, vb. impf. ersetzen, vertreten, Cig., Jan., nk.
  27. nadorásti, -rástem, vb. pf. nachwachsen, sich reproducieren, Jan. (H.).
  28. nàdpȃznik, m. der Oberwächter, Nov.
  29. nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, ( rus.) Cig. (T.).
  30. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
  31. nadpísən, -sna, adj. Adress-: nadpisna stran pisma, die Adressseite, DZ.
  32. nadplę̑čje, n. die Schulterblattgegend, h. t.- Cig. (T.).
  33. nadplǫ́dən, -dna, adj. stempelständig, epigyn ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.).
  34. nadpolovíčən, -čna, adj. über die Hälfte: nadpolovı̑čna večina, die absolute Majorität, Cig., Jan., nk.
  35. nàdporǫ̑čnik, m. der Oberlieutenant, C., nk.; — prim. poročnik.
  36. nàdpristrǫ̑jnik, m. der Ober-Maschinenwärter, DZ.
  37. nàdstarẹjšína, m. der Oberalte, Cig.
  38. nadstáti, nadstojím, vb. impf. vorstehen: v svoji službi zvesto n., to je zvesto jo opravljati, Krelj; — nadstoječ = nadstojen, DZ.; — po nem. vorstehen.
  39. nadstǫ̑jnica, f. die Vorsteherin, Z.
  40. nadstǫ̑jnik, m. der Vorgesetzte, der Vorsteher, Z., DZ., Vrt., Levst. (Pril.).
  41. nadstǫ̑jništvọ, n. die Vorstehung, Z.
  42. nadstȏłpje, n. = nadstebrje, Cig.
  43. nadstǫ̑rək, -rka, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), (od lat. nasturtium), Dornberk- Erj. (Torb.).
  44. nàdstrȃžnik, m. der Wachtmeister, Jan. (H.).
  45. nadstrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vordach, Mur., Cig., Met., Gor.; das Wetterdach, Jan.; — soparni n., der Dunstsattel, Levst. (Pril.); — 2) das Oberdach, Mur.
  46. nadúhniti, -dȗhnem, vb. pf. = nadihniti: naduhnjen, angeflogen; belo naduhnjena jagoda, eine weißbereifte Beere, Šol.
  47. nadȗləc, -lca, m. slivov rožič, eine hornartig gekrümmte, unreife Pflaume, Ist.- C., Z.
  48. nadúliti, -im, vb. pf. 1) aufstülpen, Z.; — 2) n. se auflaufen, sich aufdunsen, C.; — vor Unwillen den Mund spitzen, = dulec (mrdo) napraviti, Fr.- C.; naduljen, mit gespitztem Munde, unwillig, aufgebracht, C.
  49. nadvládati, -am, vb. pf. überwältigen, besiegen, unter seine Herrschaft bringen, Cig., nk.; n. zemljo, Levst. (Zb. sp.).
  50. nadvódən, -dna, adj. über dem Wasser befindlich: nadvodne stavbe, Pfahlbauten, Cig. (T.).
  51. nadvǫ̑rnik, m. der Palastvorsteher, Cig.; der Palatin, h. t.- Cig. (T.), C.; der Majordomus, Cig. (T.); der Pfalzgraf, Jan. (H.).
  52. nadzǫ̑rski, adj. Aufsichts-: pod nadzorskim očesom, unter Aufsicht, Levst. (Nauk).
  53. nàdžȃgar, -rja, m. der Sägemeister, Cig.
  54. nàdžupàn, -ána, m. der Oberbürgermeister, Jan.
  55. náfa, f. mala posodica, v katero devajo grozdje pri trgatvi, Ip.- SlN.; — mera, ki drži tri bokale, C.; — prim. nem. Napf, C.
  56. nāfta, f. das Steinöl (Naphtha), Cig., Jan., Cig. (T.).
  57. nagájati, -am, vb. impf. ad nagoditi; 1) zufügen: hudo n., Krelj; eno nadlogo za drugo sam sebi nagaja, Dalm.; nesrečo n. komu, C.; — 2) n. komu, jemandem etwas zum Possen (Schabernack) thun, ihn necken, ärgern, vexieren; otroci nagajajo varuhinji, kakor le morejo; delo mi nagaja, die Arbeit geht mir nicht recht vonstatten; krč, kašelj mu nagaja, (belästigt ihn); — 3) = ugajati, nach Wunsch thun, gefällig sein, ogr.- C.; n. željam, Danj.- M.
  58. nagȃnjati, -am, vb. impf. ad nagnati; 1) treiben, aufjagen: zver n., Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) antreiben, drängen; n. dolžnika, da naj plača, den Schuldner zum Zahlen drängen; — 3) verursachen: nadloge komu n., Trub.; veliko pravdnino n. komu, jemandem große Processkosten verursachen, Cig.
  59. nagátiti, -im, vb. pf. anschoppen, vollstopfen, vollpfropfen, Mur., Cig., Jan.; ausstopfen, Jan.; nagačena ptica, ein ausgestopfter Vogel, Kras, Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.).
  60. nagáziti, -gȃzim, vb. pf. 1) übel anfahren, Cig.; — 2) n. se, sich satt waten, ( z. B. im Schnee).
  61. nágəc, -gca, m. 1) der Nackte, Ravn.- C.; — 2) die Blöße, die nackte Stelle, Jan.; n. kazati, Dol.; kdor koprivo pozna, skrije nagec, Jan. (Slovn.), Vrt.
  62. nágəljnov, adj. Nelken-; nageljnovo cvetje, die Nelkenblüte.
  63. nagíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); ( prim. nagnilo).
  64. nagláditi, -glȃdim, vb. pf. glätten, glatt streichen: kvišku n. lase, n. zid, Cig.
  65. naglàs, -glása, m. der Accent, Cig., Jan., nk.; potisnjeni, zategnjeni n., der gedrückte, der gedehnte Accent, nk.
  66. naglȃsnica, f. 1) das Accentzeichen, Cig. (T.); — 2) náglasnica, tisti kruh, katerega botra po babici pošlje porodnici, C., BlKr.
  67. naglávən, -vna, adj. 1) Kopf-; naglȃvni jarem, das Kopfjoch, Cig.; — 2) Haupt-; naglavni greh, die Hauptsünde: sedem naglavnih grehov; naglaven sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; naglavno hudodelstvo, das Capitalverbrechen, Jan.
  68. naglavíčiti, -ı̑čim, vb. pf. n. iglo, eine Stecknadel anköpfen (den Kopf auf den Schaft befestigen), Cig.
  69. naglę́dən, -dna, adj. anschaulich, Mur.; — = nazoren, Anschauungs-, Nov.; nagledno učenje, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.); ( rus.).
  70. nágliti se, -im se, vb. impf. hasten, vzhŠt.; (nagliti, eilen, Mur.).
  71. nágljenje, n. das Hasten, vzhŠt.; das Eilen, M.
  72. nagnáti, -žénem, vb. pf. 1) durch Treiben zum Laufen bringen, vertreiben; dečka, psa n.; ali te bom nagnal! — 2) durch Antreiben, Drängen zu etwas bewegen; n. koga k čemu, da kaj stori; — 3) treibend eine gewisse Menge zusammenbringen, auftreiben: n. 200 glav živine na semenj; — 4) verursachen, Cig., Jan.; n. komu škode, Ravn.; vse hudo mi je svet nagnal, Slom.; n. si, sich zuziehen: razžaljenja si n., Ravn.; kaj hudega si n., Cig.
  73. nagnésti, -gnétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kneten: n. testa za pet hlebcev; — 2) anschoppen, vollstopfen; koš n.; cerkev je nagnetena (gedrängt voll); — n. se, sich zusammendrängen: veliko ljudi se je nagnelo v majhno cerkvico.
  74. nagnẹ́zditi, -im, vb. pf. (der Henne) ein Nest machen, Mur.; — n. se, sich ein Nest machen, sich einnisten, Z.
  75. nagnílọ, n. jeklo, s katerim koso nagibajo (= brusijo), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nagnjilo) jeklo, s katerim se kosa brusi, Žabče; v Laščah se to jeklo imenuje "ognjilo", a v srbščini je ognjilo isto, kar ocilo, namreč jeklo, der Stahl, der Feuerstahl, Erj. (Torb.).
  76. nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt ( fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče- Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
  77. nagnusóba, f. das Ekelhafte, das Abscheuliche, der Greuel, C., Jap. (Prid.).
  78. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
  79. nagogotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. sich satt schnattern.
  80. nagółčati, -ím, vb. pf. n. komu, jemandem viele Vorwürfe machen, ihn ausschelten, SlGor.- C.
  81. nagóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) auftreiben: veliko živine n.; psi so veliko zajcev nagonili; — 2) n. se, = gonjenja se naveličati, sich satt brunften; — sich austummeln, Cig.
  82. nagospodáriti se, -ȃrim se, vb. pf. des Wirtschaftens satt werden.
  83. nagǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. 1) (mehrere Musikstücke) abspielen; nagodli so mu pet polk; — 2) n. se, des Spielens auf Musikinstrumenten satt werden; — des Murrens satt werden.
  84. nagotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. eine gewisse Menge fertig machen, bereiten.
  85. nagovȃrjavəc, -vca, m. der zu bereden sucht, der Bearbeiter, der Anstifter, Cig.
  86. nagovȃrjavka, f. die zu bereden sucht, die Bearbeiterin, die Anstifterin, Cig.
  87. nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
  88. nagrȃbək, -bka, m. kar kdo nagrabi: der zusammengerechte Haufe, Z.; — die Compilation, Levst. ( LjZv.).
  89. nagradíti, -ím, vb. pf. 1) eine gewisse Menge der Verzäunungsarbeiten verrichten; — 2) remunerieren, honorieren, nk.; — prämiieren, Jan. (H.); — vergelten, C.; prim. nagrada.
  90. nagrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzelig machen, in Falten legen; n. se, runzelig, faltig werden.
  91. nagŕbiti, -gȓbim, vb. pf. runzelig machen, Cig.; čelo n., die Stirne falten, Jan., Šol.; nagrbljena koža, die Runzelhaut, Cig.
  92. nagȓdast, adj. missgestaltet, Cig. (T.); — prim. nagrda.
  93. nagrdíti, -ím, vb. pf. entstellen, verunstalten, Cig. (T.); tako popačena in nagrjena cerkev, Erj. (Izb. sp.); tudi: nagŕditi.
  94. nagrédati, -am, vb. pf. n. zemljo, Terrassen bilden, Cig. (T.).
  95. nagrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge erwärmen; nekoliko rjuh nagreti za postelje; — 2) n. se, sich genug erwärmen; — das Wärmen satt bekommen.
  96. nagrı̑zək, -zka, m. das Angebissene, das Angenagte, Cig.
  97. nagrlína, f. die Halskette, C.; ženske nagrline, der Halsschmuck der Frauen, Habd.- Mik., C.
  98. nagróbən, -bna, adj. auf (an) dem Grabe befindlich oder vor sich gehend: nagrǫ̑bni kamen, der Grabstein, Cig., Jan., nk.; nagrobni govor, die Grabrede, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. nadgroben.
  99. nagrǫ̑bnik, m. der Grabstein, C., Navr. (Kop. sp.).
  100. nagubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzeln: čelo n., C.; nagubanči se marsikatero lice, LjZv.; nagubančen, faltig, gefurcht, Jan.

   12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA