Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (13.255-13.354)

  1. nacácati, -am, vb. pf. ankleistern, Jan. (H.).
  2. nacę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. in irgend einer Menge herunterfallen; črez noč je nacepalo veliko hrušek z dreves.
  3. nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten ( bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.
  4. nacmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) aufklecken; blata n. na steno; — 2) n. se, sich satt schmatzen; — = cmokaje se najesti.
  5. načákati se, * -am se, vb. pf. des Wartens satt werden.
  6. načəbljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt flüstern oder lispeln, Cig.
  7. 2. načéłən, * -łna, adj. auf der Vorderseite befindlich: načȇłni list, das Titelblatt, Jan. (H.).
  8. načeljustáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen (o grdem govorjenju); — 2) n. se, zur Genüge Zoten reißen.
  9. načȇłnica, * f. die Vorsteherin, Jan., C., nk.
  10. načȇłnik, * m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).
  11. načȇłništvọ, * n. die Vorsteherschaft, das Vorsteheramt, nk.
  12. načelováti, -ȗjem, vb. impf. an der Spitze stehen, Anführer sein, Obmann sein, anführen, C., nk.
  13. načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).
  14. načenčáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; veliko tega mi je načenčal; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
  15. načésati, -am, -čę́šem, vb. pf. 1) anreißen; nohte si n.; — 2) eine gewisse Menge abreißen; n. mladih vejic z drevesa; — 3) zusammenkämmen; prahu n. z glave.
  16. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
  17. načę́tje, n. = načetek 1), Cig., Jan.
  18. načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
  19. načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.
  20. načúditi se, -čȗdim se, vb. pf. sich satt wundern; nisem se mu mogel n., ich konnte mich nicht genug über ihn wundern.
  21. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  22. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
  23. nadáhniti, -nem, vb. pf. = nadehniti, anhauchen, Cig.; — begeistern, inspirieren, Cig. (T.); Bog je proroke nadahnil, Gott hat die Propheten inspiriert, Z.; — nadahnjen, begeistert, Cig. (T.).
  24. nadáhnjenje, n. die Begeisterung, Cig. (T.).
  25. nadȃlje, adv. = na dalje, weiterhin, forthin, Cig., M.; — weiters: slišali smo nadalje, Navr. (Let.).
  26. nadȃljnji, adj. der weitere: nadaljnje postopanje, nadaljnje preiskave, nk.
  27. nadȃljšnji, adj. der weitere, Cig. (T.); nadaljšnji postopek, das weitere Verfahren, DZ.
  28. nadȃljšnjica, f. die weitere Verfügung, die Weiterung, Cig. (T.).
  29. nȃdast, adj. voll fehlerhafter Ansätze, Verdickungen: nadasta nit, Cig., Polj.; — prim. nada 1), c).
  30. nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.
  31. nàdbołnı̑čar, -rja, m. der Ober-Krankenwärter, DZ.
  32. nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
  33. nàddvǫ̑rnik, m. der Oberhofmeister, Jan. (H.).
  34. nadəgáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schleudern: n. drv v peč, Gor.; — 2) durchprügeln, Cig.; — 3) n. se, das Rütteln, Stoßen u. dgl. satt bekommen, Z.
  35. nȃdẹjanje, n. die Hoffnung, C.; brez nadejanja, unverhofft, unerwartet, Meg.; hudo n., der Argwohn, Dalm.
  36. nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.- Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
  37. nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
  38. nadẹlovȃnje, n. die Bearbeitung: n. ceste, Levst. (Cest.).
  39. nádər, -dra, m. der Unterhals, die Wamme, Cig., Met., Mur.
  40. nadẹ̀v, -dẹ́va, m. 1) das Füllsel, die Fülle (bei Speisen, bes. Würsten), Habd.- Mik., Cig., Jan., M., C., Št., BlKr.; — 2) = nadavek 3), Jan.
  41. nadẹváč, m. 1) der Auflader, Dol.; — 2) der die Würste füllt, Valj. (Rad).
  42. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
  43. nadglávən, -vna, adj. über dem Kopfe befindlich: nadglavna točka, der Scheitelpunkt (po rus.), Cig. (T.).
  44. nàdgǫ̑rnik, * m. der Bergmeister, Jan.
  45. nàdgozdár, -rja, m. der Oberförster, DZ.
  46. nàdgozdník, m. der Forstmeister, C., DZ.
  47. nadhı̑šje, n. der oberste Raum unter dem Dache, Cig.
  48. nadíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. anhauchen; — rdeče nadihnjen cvet, Cv.; begeistern, inspirieren, Z.; pogl. nadehniti.
  49. nadírjati, -am, vb. impf. = nadirati: koruznej latici odirati nekoliko zrn, da jo drug potem hitreje ožuri, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  50. nadírjati se, -am se, vb. pf. sich satt rennen, sich abrennen; konj se je že nadirjal, naj hodi sedaj v stop: das Pferd hat lange genug getrabt, es mag nun im Schritte gehen, Cig.
  51. náditi, -im, vb. impf. 1) drugo na drugo devati, schichten, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = jekliti, Dol.- Mik., vzhŠt.- C.; — prim. nada.
  52. nȃdjati se, -am se, vb. impf. erwarten, hoffen, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., Met., Preš., nk.; n. se česa, Cig., nk.; nádjati se, Valj. (Rad); — pogl. nadejati se.
  53. nàdkān, m. oberster Khan, Bes.
  54. nàdkonjár, -rja, m. der Oberstallmeister, Jurč.
  55. nàdkrmár, -rja, m. der Obersteuermann, DZ.
  56. nàdkȗhar, -rja, m. der Küchenmeister, Cig.
  57. nadlȃhtje, n. der Oberarm, C., Telov.
  58. nàdlājtnant, m. der Oberlieutenant, Cig., nk.
  59. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  60. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
  61. nádlje, adv. = na dlje, na dalje, weiter, C.; da mojstra ne trudi nadlje, Krelj.
  62. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
  63. nàdlǫ̑gar, -rja, m. der Oberförster, der Forstmeister, Cig., C.
  64. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
  65. nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.
  66. nadmọ̑rski, adj. über die Meeresfläche erhaben: nadmorska visokost, = absolutna v., die Meereshöhe, die absolute Höhe, Jes.
  67. nadnę́vən, -vna, adj. Tag-, Diäten-: nadnę̑vni razred, die Diätenclasse, SlN.
  68. nadoknják, m. der Fenstergiebel, Cig., C.
  69. nadomẹstljìv, -íva, adj. ersetzbar, Cig., Jan.; pogl. nadomesten 2).
  70. nadomẹ̑stnica, f. die Stellvertreterin, Z.
  71. nadomẹ̑stnik, m. der Stellvertreter, Z.; vsacemu (ogledniku) je pridejati nadomestnika, Levst. (Nauk).
  72. nadomẹstováti, -ȗjem, vb. impf. ersetzen, vertreten, Cig., Jan., nk.
  73. nadorásti, -rástem, vb. pf. nachwachsen, sich reproducieren, Jan. (H.).
  74. nàdpȃznik, m. der Oberwächter, Nov.
  75. nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, ( rus.) Cig. (T.).
  76. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
  77. nadpísən, -sna, adj. Adress-: nadpisna stran pisma, die Adressseite, DZ.
  78. nadplę̑čje, n. die Schulterblattgegend, h. t.- Cig. (T.).
  79. nadplǫ́dən, -dna, adj. stempelständig, epigyn ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.).
  80. nadpolovíčən, -čna, adj. über die Hälfte: nadpolovı̑čna večina, die absolute Majorität, Cig., Jan., nk.
  81. nàdporǫ̑čnik, m. der Oberlieutenant, C., nk.; — prim. poročnik.
  82. nàdpristrǫ̑jnik, m. der Ober-Maschinenwärter, DZ.
  83. nàdstarẹjšína, m. der Oberalte, Cig.
  84. nadstáti, nadstojím, vb. impf. vorstehen: v svoji službi zvesto n., to je zvesto jo opravljati, Krelj; — nadstoječ = nadstojen, DZ.; — po nem. vorstehen.
  85. nadstǫ̑jnica, f. die Vorsteherin, Z.
  86. nadstǫ̑jnik, m. der Vorgesetzte, der Vorsteher, Z., DZ., Vrt., Levst. (Pril.).
  87. nadstǫ̑jništvọ, n. die Vorstehung, Z.
  88. nadstȏłpje, n. = nadstebrje, Cig.
  89. nadstǫ̑rək, -rka, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), (od lat. nasturtium), Dornberk- Erj. (Torb.).
  90. nàdstrȃžnik, m. der Wachtmeister, Jan. (H.).
  91. nadstrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vordach, Mur., Cig., Met., Gor.; das Wetterdach, Jan.; — soparni n., der Dunstsattel, Levst. (Pril.); — 2) das Oberdach, Mur.
  92. nadúhniti, -dȗhnem, vb. pf. = nadihniti: naduhnjen, angeflogen; belo naduhnjena jagoda, eine weißbereifte Beere, Šol.
  93. nadȗləc, -lca, m. slivov rožič, eine hornartig gekrümmte, unreife Pflaume, Ist.- C., Z.
  94. nadúliti, -im, vb. pf. 1) aufstülpen, Z.; — 2) n. se auflaufen, sich aufdunsen, C.; — vor Unwillen den Mund spitzen, = dulec (mrdo) napraviti, Fr.- C.; naduljen, mit gespitztem Munde, unwillig, aufgebracht, C.
  95. nadvládati, -am, vb. pf. überwältigen, besiegen, unter seine Herrschaft bringen, Cig., nk.; n. zemljo, Levst. (Zb. sp.).
  96. nadvódən, -dna, adj. über dem Wasser befindlich: nadvodne stavbe, Pfahlbauten, Cig. (T.).
  97. nadvǫ̑rnik, m. der Palastvorsteher, Cig.; der Palatin, h. t.- Cig. (T.), C.; der Majordomus, Cig. (T.); der Pfalzgraf, Jan. (H.).
  98. nadzǫ̑rski, adj. Aufsichts-: pod nadzorskim očesom, unter Aufsicht, Levst. (Nauk).
  99. nàdžȃgar, -rja, m. der Sägemeister, Cig.
  100. nàdžupàn, -ána, m. der Oberbürgermeister, Jan.

   12.755 12.855 12.955 13.055 13.155 13.255 13.355 13.455 13.555 13.655  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA