Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (13.101-13.200)

  1. mȓlja, f. ein fehlerhafter Flecken, z. B. ein Fettflecken, Cig.
  2. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
  3. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
  4. mŕsniti, mȓsnem, vb. pf. bewegen, erschüttern, C.; ( vb. impf.): ljudi je bilo, da se je vse mrsnilo, vzhŠt.- C.
  5. mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
  6. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
  7. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  8. mrtváčən, -čna, adj. sterblich, Dict.
  9. mrtváčenje, n. das Abtödten, Mur.
  10. mrtváčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) abtödten, fühllos machen, Mur., C., Z.; m. počutke, Guts.; — 2) peinigen, C.
  11. mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
  12. mrtváčnost, f. die Sterblichkeit, Dict., Mur.
  13. mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.- Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.- M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).
  14. mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.
  15. mrtvár, -rja, m. der Todtengräber, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  16. mrtváščica, f. 1) die Agonie, die Todeszuckungen, Cig., M., C., Z.; m. ga trese, er hat Todeszuckungen, C., Z.; v mrtvaščici ležati, in den letzten Zügen liegen, Svet. (Rok.); — 2) der Mauerspecht (certhia muraria), Cig., Frey. (F.).
  17. mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
  18. mrtváščnica, f. die Todtenkammer, (-šnica) Cig., Jan., ZgD.
  19. mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.
  20. mȓtvəc, -tvəca, m. der Todte.
  21. mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
  22. mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
  23. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  24. mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
  25. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
  26. mrtvı̑čnik, m. der Gelähmte, Valj. (Rad).
  27. mrtvı̑ja, f. das Todtenofficium, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  28. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
  29. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  30. mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
  31. mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  32. mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  33. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
  34. mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
  35. mrtvonǫ̑səc, -sca, m. der Todtenträger, Jan. (H.).
  36. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
  37. mrzálica, f. das Frösteln, Jan. (H.).
  38. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
  39. mŕzəł, -zla, adj. kalt; mrzla soba, peč; mrzlo je; — ( fig.) mrzlo sprejemanje, kalte Aufnahme, Jap. (Prid.); — mrzla žlahta, weitschichtige Verwandtschaft, M.; mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.
  40. mrzkọ̑t, f. ein ekelhaftes Ding, Mik. (Et.).
  41. mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
  42. mrzlák, m. ein zu wenig eifriger Mensch: mnogoteri m. in ošabnež, Slom.
  43. mȓzličav, adj. mit Fieber behaftet, fieberkrank.
  44. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
  45. mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
  46. mrzlı̑nski, adj. Kälte-: m. tečaj, der Kältepol, Jes.
  47. mrzljìv, -íva, adj. 1) = mrzek, ekelhaft, widrig, C.; — 2) verdrießlich, Mur.; ungehalten, Guts.- Cig.
  48. mŕzlost, f. die Kälte; — die Kaltsinnigkeit, Cig.
  49. mrzlóta, f. 1) die Kälte; m. vode; deset stopinj (gradov) mrzlote; — 2) die Kälte ( fig.), die Lauigkeit, Cig., Jan.
  50. mrzóba, f. der Greuel, Krelj; — ekelhafter Schmutz, Kast.- C.
  51. mrzọ̑st, f. 1) der Widerwille, die Antipathie, der Abscheu, Cig. (T.), Nov.- C.; — 2) der Greuel; videli bodete ostudno mrzost pustobe (den Greuel der Verwüstung), Krelj.
  52. mrzóta, f. 1) die Kälte, Mik.; — 2) der Ekel, der Abscheu, Meg.- C., Krelj.
  53. mȗc, m. der Kater (v otročjem govoru).
  54. mȗcati, -am, vb. impf. 1) stammeln, stottern, C.; — 2) zögernd etwas thun, C.; — prim. bav. motzen.
  55. mučénje, n. das Peinigen, das Martern, nk.
  56. mučíłən, -łna, adj. marternd, quälend, Cig., nk.; mučı̑łnọ orodje, Cig.
  57. mučilíšče, n. der Marterort, Cig.
  58. mučı̑łnica, f. die Folterkammer, Cig., Jan., nk.
  59. mučílọ, n. das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., Jan., nk.
  60. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
  61. mučı̑tva, f. das Martern, (moč-) ogr.- C.
  62. mȗdba, f. das Aufhalten, das Säumnis, C.
  63. mudíti, -ím, vb. impf. 1) säumen machen, verzögern, aufhalten; kaj me mudiš! — 2) säumen, zaudern, C.; versäumen: m. božjo službo, Cig.; — 3) m. se, sich aufhalten, verweilen; — m. se s čim, pri čem, sich bei einer Sache lange aufhalten; — 4) mudi se, es hat Eile, es eilt; mudi se mi; kam se ti mudi? mudi se mi domov; za to reč se ne mudi, das hat noch Zeit.
  64. mȗdra, f. eine verwachsene Stelle im Weingarten, Pozruk ( Št.)- Kres.
  65. múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče- Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras- Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.- Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.
  66. mȗharčək, -čka, m. mali m., der Fitissänger, der Birkensänger (regulus trochilus), Frey. (F.); — trstni m., der Weidenzeisig (regulus rufus), Frey. (F.); — beli m., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.).
  67. múhavəc, -vca, m. 1) der Grillenhafte, der Grillenfänger, Mur., Cig., Jan.; der Pedant, Cig.; — 2) ein pfiffiger Schelm, C.
  68. mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  69. muhomǫ́rən, -rna, adj. fliegentödtend: muhomorna voda, Cig.
  70. múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
  71. mȗhvič, m. das Borstengras (setaria viridis, s. verticillata), Goriška ok., Kras, Ist.- Erj. (Torb.), Štrek.
  72. mújav, adj. m. človek, kateremu so gornje ustnice razklane ali izjedene, (mit Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mojast.
  73. mujénje, n. das Aufhalten, die Verzögerung.
  74. múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.
  75. mulāt, m. mešanec od belih in zamorskih roditeljev, der Mulatte, Cig., Jan., Cig. (T.).
  76. mȗlčək, -čka, m. dem. 1. mulec; 1) der Bankert, der Bastard, Cig., Jan., Valj. (Rad); prim. 1. mula 2); — 2) mȗłčək, ein im Brüten verdorbenes Ei, ("muček") Cig., BlKr.; prim. muljak 2).
  77. 2. múlica, f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.- Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.- Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.- Erj. (Torb.).
  78. mȗlič, m. 1) ein ungehörntes Böcklein, C.; — 2) der Teufel (šaljivo), Rez.- C.; — 3) das Käselaibchen, C.; — prim. mulast.
  79. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
  80. mȗlj, m. feiner Sand, der Flusssand, Cig., BlKr.; m. rabi zidarjem za mort, BlKr.; — der Letten, Mur.; — angeschwemmter Schlamm, C., Valj. (Rad).
  81. 1. mulják, m. ein unvollständig ausgebrütetes Ei, Jan.
  82. muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče- Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
  83. múljenje, n. 1) das Abstreifen (des Laubes); — 2) das Jäten; — 3) das Grasen; — 4) das Schmeicheln, Cig.; prim. 1. muliti.
  84. multiplikácija, f. množitev, die Multiplication.
  85. 1. múra, f. ein schwarzes weibliches Thier, bes. eine schwarze Stute, Gor.- M., Valj. (Rad).
  86. 2. múra, f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.
  87. 3. mūra, f. neka vrv na ladji: mura na desnem boku, der Steuerbordhals, m. na levem boku, der Backbordhals, DZ.; — it.
  88. muràv, -áva, adj. schmollend, eine düstere Miene machend, GBrda; — prim. mureti.
  89. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  90. mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.
  91. murẹ́ti, -ím, vb. impf. eine finstere Miene machen, Jan.; schmollen, GBrda.
  92. mȗri, -ija, m. = murin: čuri (šuri) muri, pridi ven! i. t. d. tako otroci murina vabijo iz luknje, Z.; (v kletvici:) da bi te muri popil! Cig., Nov.; — muri, schwarzer Ochs, Jarn.; hejc muri! Poh.- Kres; menda nam. murej.
  93. 2. músa, f. das Maß: dobre muse, gut gemessen, nad Mariborom- C.; ( die Sorte, Jarn., Mur.?); — iz nem. Maß, C. (?).
  94. muškȃt, m. 1) die Muscatellertraube, die Muscatellerrebe; — 2) die Muscatnuss, Cig.
  95. muškȃtar, -rja, m. der Muscatellerapfel, LjZv.
  96. muškȃtina, f. die Muscatellertraube, Cig.
  97. muškȃtnica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  98. muškȃtovəc, -vca, m. 1) der Muscatellerwein, Cig.; — 2) der Muscatnussbaum (myristica moschata), Tuš. (B.).
  99. muškēta, f. vojaška puška 16. stoletja, die Muskete, Cig.
  100. mušlīn, m. tenka bombažasta tkanina, der Musselin.

   12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA