Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (13.055-13.154)

  1. mráženje, n. das Frösteln, der Paroxysmus, Cig.
  2. mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
  3. mŕckati, -am, vb. impf. murrende oder knurrende Laute von sich geben (vom Hornvieh), Mur.; = 2. mrčati, C.
  4. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
  5. mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
  6. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
  7. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
  8. mrčę́sən, -sna, adj. Ungeziefer-, M.; mrčę̑sni prašek, das Insectenpulver, Jan. (H.); nichtswürdig: po znano zvijačo mrčesnih ljudi sežejo, Ravn.
  9. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  10. mrdánja, f. 1) der Steiß des Geflügels, Mur., Cig., Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) keilförmiges Aneinanderreihen der Finger, Mur.; prste v kurjo mrdanjo povzeti, die Finger in Form eines Kegels zusammenlegen, Cig.; = kurjo mrdanjo storiti, delati, Cig., Vod. (Bab.).
  11. mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
  12. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
  13. mrénje, n. das Sterben; die Sterblichkeit, die Mortalität, Cig. (T.); — das Sehnen, Cig.
  14. mrẹ̑nka, f. 1) eine in das Netzfell eingewickelte Wurstspeise, Mur.; eine Art Braten aus den Füllüberbleibseln der Weißwurst, vzhŠt.- C.; — der Netzbraten, der Jungferbraten, C.; — 2) ein dummes Weib, Mur.
  15. mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Borjana v Kotu- Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
  16. mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
  17. mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz ( geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
  18. mrẹ́žast, adj. netzförmig, Netz-; mrežasto delo, das Netzwerk, Cig. (T.); m. posnemek, gestrickte Gestalt ( min.), Cig. (T.); — netzig, fetzig, C.; — gitterförmig, Cig.
  19. mrẹžekrı̑łəc, -łca, m. mrežekrilci, die Netzflügler (neuroptera), Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  20. mrẹževína, f. das Netzwerk, Jan.; das Netzgewebe, Šol.; — das Gitterwerk, Jan.
  21. mrẹ̑ževje, n. das Gitterwerk, Jan.
  22. mrẹ́žišče, n. der Netzhalter: iz železnega mrežišča razstro mreže pod ledom okrog, Bes.
  23. mrẹ́žiti, -im, vb. impf. mit einem Netze versehen, Cig. (T.); — mit einem Gitter versehen, Jan.
  24. mrẹ̑žje, n. das Netzwerk, Jan. (H.); — das Gitterwerk, Jan. (H.).
  25. mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
  26. mrẹžnokrı̑łəc, -łca, m. mrežnokrilci = mrežekrilci, die Netzflügler (neuroptera), Cig.
  27. mrháča, f. psovka živali: kaj pa ste imeli s psom, da vas je, mrhača, tako oklal? Bes.
  28. mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
  29. mrhojẹ́dina, f. der Aasfraß (als Lockmittel ausgesetzt), Z.
  30. 1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
  31. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  32. mrkáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich begatten (o drobnici), Lašče- Levst. (M.).
  33. mŕkanje, n. das Brunften der Schafe und Ziegen, M., Z.
  34. mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
  35. mŕkati se, mȓkam, -čem se, vb. impf. brunften (o drobnici).
  36. mŕkəł, -kla, adj. finster, düster, Jan., Cig. (T.), nk.
  37. mŕkəv, -kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan., M., Rib.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); eine verkümmerte gelbe Rübe, Lašče- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.
  38. mrkẹ́vati, -am, vb. impf. sich verfinstern (von Gestirnen), Jan.; solnce mrkeva, Mik., Notr.
  39. 1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
  40. mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
  41. mȓləc, -lca, m. der Todte, die Leiche, Meg., Jan., C.; mrlca neso vunkaj, Trub.; (mrłəc?).
  42. mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.
  43. mrlı̑čnica, f. die Todtenkammer, C., Levst. (Pril.).
  44. mrlíšče, n. der Sterbeort, DZ.
  45. mrlı̑ščnica, f. die Todtenkammer, das Todtenhaus, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Nov.
  46. mrlı̑ški, adj. Leichen-, Cig., Jan., DZ.; m. oglednik, der Todtenbeschauer, Levst. (Nauk).
  47. mȓlja, f. ein fehlerhafter Flecken, z. B. ein Fettflecken, Cig.
  48. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
  49. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
  50. mŕsniti, mȓsnem, vb. pf. bewegen, erschüttern, C.; ( vb. impf.): ljudi je bilo, da se je vse mrsnilo, vzhŠt.- C.
  51. mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
  52. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
  53. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  54. mrtváčən, -čna, adj. sterblich, Dict.
  55. mrtváčenje, n. das Abtödten, Mur.
  56. mrtváčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) abtödten, fühllos machen, Mur., C., Z.; m. počutke, Guts.; — 2) peinigen, C.
  57. mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
  58. mrtváčnost, f. die Sterblichkeit, Dict., Mur.
  59. mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.- Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.- M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).
  60. mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.
  61. mrtvár, -rja, m. der Todtengräber, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  62. mrtváščica, f. 1) die Agonie, die Todeszuckungen, Cig., M., C., Z.; m. ga trese, er hat Todeszuckungen, C., Z.; v mrtvaščici ležati, in den letzten Zügen liegen, Svet. (Rok.); — 2) der Mauerspecht (certhia muraria), Cig., Frey. (F.).
  63. mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
  64. mrtváščnica, f. die Todtenkammer, (-šnica) Cig., Jan., ZgD.
  65. mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.
  66. mȓtvəc, -tvəca, m. der Todte.
  67. mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
  68. mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
  69. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  70. mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
  71. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
  72. mrtvı̑čnik, m. der Gelähmte, Valj. (Rad).
  73. mrtvı̑ja, f. das Todtenofficium, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  74. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
  75. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  76. mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
  77. mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  78. mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  79. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
  80. mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
  81. mrtvonǫ̑səc, -sca, m. der Todtenträger, Jan. (H.).
  82. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
  83. mrzálica, f. das Frösteln, Jan. (H.).
  84. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
  85. mŕzəł, -zla, adj. kalt; mrzla soba, peč; mrzlo je; — ( fig.) mrzlo sprejemanje, kalte Aufnahme, Jap. (Prid.); — mrzla žlahta, weitschichtige Verwandtschaft, M.; mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.
  86. mrzkọ̑t, f. ein ekelhaftes Ding, Mik. (Et.).
  87. mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
  88. mrzlák, m. ein zu wenig eifriger Mensch: mnogoteri m. in ošabnež, Slom.
  89. mȓzličav, adj. mit Fieber behaftet, fieberkrank.
  90. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
  91. mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
  92. mrzlı̑nski, adj. Kälte-: m. tečaj, der Kältepol, Jes.
  93. mrzljìv, -íva, adj. 1) = mrzek, ekelhaft, widrig, C.; — 2) verdrießlich, Mur.; ungehalten, Guts.- Cig.
  94. mŕzlost, f. die Kälte; — die Kaltsinnigkeit, Cig.
  95. mrzlóta, f. 1) die Kälte; m. vode; deset stopinj (gradov) mrzlote; — 2) die Kälte ( fig.), die Lauigkeit, Cig., Jan.
  96. mrzóba, f. der Greuel, Krelj; — ekelhafter Schmutz, Kast.- C.
  97. mrzọ̑st, f. 1) der Widerwille, die Antipathie, der Abscheu, Cig. (T.), Nov.- C.; — 2) der Greuel; videli bodete ostudno mrzost pustobe (den Greuel der Verwüstung), Krelj.
  98. mrzóta, f. 1) die Kälte, Mik.; — 2) der Ekel, der Abscheu, Meg.- C., Krelj.
  99. mȗc, m. der Kater (v otročjem govoru).
  100. mȗcati, -am, vb. impf. 1) stammeln, stottern, C.; — 2) zögernd etwas thun, C.; — prim. bav. motzen.

   12.555 12.655 12.755 12.855 12.955 13.055 13.155 13.255 13.355 13.455  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA