Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (12.801-12.900)

  1. mlẹ́čiti se, -im se, vb. impf. Saft bekommen (von Früchten), C.
  2. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
  3. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
  4. mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel ( zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče- Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
  5. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
  6. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
  7. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  8. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
  9. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  10. mlẹ̑tva, f. = mletev, C.; na mletvo prinesti, C.
  11. mlẹ̑v, -ı̑, f. das Mahlen, Mur., Jan., Mik., Svet. (Rok.); moka od prve mlevi, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; dobra m., Dol.
  12. mlẹ́vən, -vna, adj. Mahl-: mlẹ̑vno blago, die Mahlproducte, DZ.
  13. mlẹ̑vka, f. der Mulm, der Flugsand, der Triebsand, der Bachsand, Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); feiner Schotter, C.
  14. mlẹ̑vski, adj. Mahl-: m. zapis, der Mahlzettel, Cig.
  15. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
  16. mlı̑nčar, -rja, m. sedem črevljev dolg krcelj, iz katerega se mlinci delajo, Notr.; — prim. 2. mlinec 2).
  17. 2. mlínec, -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.
  18. mlíniti, -im, vb. impf. testo m. = valjati, Solkan- Erj. (Torb.).
  19. mlinovína, f. die Mahlsteuer, SlGosp.- C.
  20. mlı̑nski, adj. Mühl-; m. kamen, der Mühlstein.
  21. mnẹ̑nje, n. die Meinung, das Dafürhalten; — das Gutachten, Cig., Jan., DZ.
  22. mnogobǫ̑štvọ, n. die Vielgötterei, der Polytheismus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  23. mnogočíslan, adj. hochgeachtet, wohlachtbar, Jan., nk.
  24. mnǫ́gọkjẹ̀, adv. an vielen Stellen, SlN.
  25. mnogọkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; najmanjši skupni m., das kleinste gemeinschaftliche Vielfache, Cel. (Ar.).
  26. mnogolìst, -lísta, adj. vielblätterig, Cig., Jan.
  27. mnogopomẹnljìv, -íva, adj. vielbedeutend, vielsagend, Cig., Jan., C.
  28. mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
  29. mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
  30. mnǫ̑štvən, -tvəna, adj. mnoštveno število, der Plural, Cv.
  31. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
  32. množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  33. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  34. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
  35. močȃd, f. die Feuchte, C.; — ein feuchter Ort, C.
  36. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
  37. močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
  38. močeràd, -áda, m. der gefleckte Salamander (salamandra maculata).
  39. močerìł, -íla, m. = človeška ribica, der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.).
  40. močerǫ́ga, f. 1) = močerad, M.; — 2) schmutziger Fleck im Gesichte, M.
  41. močerǫ́gast, adj. im Gesichte schmutzig, Z., jvzhŠt.
  42. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  43. močevòd, -vǫ́da, m. der Katheter, Jan. (H.).
  44. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
  45. močíca, f. der eingetauchte Bissen, Trub.
  46. močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.- Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).
  47. močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.
  48. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
  49. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
  50. 1. móčiti, mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.
  51. močíti se, -ím se, vb. impf. sich messen, sich in den Kräften versuchen, Tolm.
  52. 2. mǫ̑čnat, adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.
  53. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  54. mǫ́čnjak, m. 1) der Mehlkasten, V.-Cig.; — 2) = močnik, das Mehlmus, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  55. močnoplèč, -plę́ča, adj. starkschulterig: m. mož, Jurč.
  56. močnoúmnost, f. die Geistesstärke, Mur.
  57. močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
  58. močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).
  59. močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.- C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.- M.
  60. močvárnost, f. 1) die Sumpfigkeit, Mur.; — 2) die Nässe (vom Wetter), BlKr.
  61. modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.
  62. 2. mǫ́dər, -dra, adj. weise, klug; modra glava; modro govoriti; — modro se držati, eine ernste, gescheite Miene machen.
  63. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
  64. modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
  65. modrasíca, f. das Weibchen der vipera amodytes, Štrek.
  66. modràv, -áva, adj. halbverschnitten, Jan. (H.).
  67. modrȃvəc, -vca, m. der Halbcastrierte, Jan. (H.); der Halbhengst, Št.; — prim. dravec, mendravec.
  68. mǫ̑drež, m. der Vernünftler, der Philosophaster, V.-Cig., Z., Ravn.
  69. modrijȃnica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. mandrijerica.
  70. modrijániti, -ȃnim, vb. impf. klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; m. komu kaj, vorvernünfteln, Cig.
  71. modrijȃnščina, f. die Afterweisheit, C.
  72. 2. modrína, f. 1) die Bläue, das Blau, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) neke vinske trte, Št.- Mur., Erj. (Torb.); mala m., blaue Zimmettraube, tudi: blauer Blank, velika m., blaue Urbanitraube, laška m., früher blauer Portugieser, vzhŠt.- Trumm.
  73. modríšče, n. die Bildungsstätte, der Musentempel, Mur., SlN.
  74. modrokŕvən, -vna, adj. von blauem Blute, nk.
  75. modrọ̑st, f. 1) die Weisheit, die Klugheit; — 2) eine Art Knöterich (polygonum amphibium), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  76. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
  77. mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
  78. mogǫ́čiti se, -ǫ̑čim se, vb. impf. sich Wichtigkeit zu geben verstehen, V.-Cig.
  79. mohlı̑n, m. tenko predivo, Drežnica- Erj. (Torb.).
  80. mohǫ́rovica, f. die Steinkohle, Nugla ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  81. mọ́j, mója, pron. mein; ne bo ne moja ne tvoja obveljala, weder ich noch du wirst Recht behalten.
  82. mọ̑jast, adj. mit ausgeschnittenen Lippen (Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mujav.
  83. mójəc, -jca, m. mojci, die Meinigen, Cig., Jan.; Hit'te mu mojci glavo vzet, Npes.- Mik.
  84. mójica, f. meine Geliebte, C.
  85. mǫ́jstrica, f. die Meisterin, Cig., M.
  86. mojstrı̑ja, f. die Meisterschaft, Cig., Jan., C.
  87. mǫ́jstrinja, f. die Meisterin, Cig., Jan., Rož.- Kres.
  88. mojstríti, -ím, vb. impf. meistern, Mur., Cig., Jan., C.; konja m., Bas.; jezik m., Kast.
  89. mojstrı̑vəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
  90. mǫ́jstrov, adj. des Meisters; mojstrova, die Meistersfrau.
  91. mojstrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) meistern, hofmeistern, Mur., Cig., Jan.; — 2) künsteln, Cig. (T.).
  92. mojstrovȃvəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
  93. mojstrovína, f. 1) das Meistergeld, Mur., Cig.; — 2) das Meisterstück, das Meisterwerk, ogr.- C.
  94. mǫ́jstrovka, f. die Meisterin, Jan., M.
  95. mǫ́jstrovski, adj. Meister-, meisterhaft; ta je bila mojstrovska, das war ein Meisterstreich, Cig.
  96. mǫ́jstrski, adj. Meister-, meisterhaft; mojstrsko delo, eine Meisterarbeit, Cig.
  97. mǫ́jstrstvọ, n. die Meisterschaft, Cig., Jan., Cig. (T.).
  98. mǫ́jškra, f. die Nähterin; — prim. it. maestra, die Meisterin, Levst. (Rok.).
  99. mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.- M.
  100. 1. mǫ́ka, f. 1) das Mehl; bela, črna, srednja m.; trgana moka, grobgemahlenes Getreide, Cig.; bela, črna moka, weißes, schwarzes Mehl; čila, cvetna m., das Auszugsmehl, Cig.; zadnja m., das gröbste Mehl; — iz te moke ne bo kruha = aus dieser Sache wird nichts werden; — 2) der Reif (an Pflaumen, Trauben): češpelj se je moka prijela, LjZv.; grozdje je v moki, die Trauben bedecken sich mit Reif, Dol., jvzhŠt.

   12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA