te (12.755-12.854)

12755. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
12756. mitár, -rja, m. 1) der Lohnhirt, der Gemeindehirt, Jarn., Mik.; — 2) der Zolleinnehmer, Cig., Jan., DZ.; der Mauteinnehmer, Levst. (Zb. sp.); ( stsl.).
12757. mítav, adj. bestechlich, C.
12758. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
12759. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
12760. mitnı̑nar, -rja, m. der Zollbeamte, der Zolleinnehmer, Jan. (H.).
12761. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
12762. mizárnica, f. die Tischlerwerkstätte, Cig., Jan.
12763. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
12764. mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
12765. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
12766. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
12767. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
12768. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).
12769. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
12770. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
12771. mladę́ništvọ, n. das Jünglingsalter, das Jünglingsleben.
12772. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
12773. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
12774. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
12775. mladı̑kar, -rja, m. der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Nov.
12776. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
12777. mladíšče, n. der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, die Röste, Cig.
12778. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
12779. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
12780. mladorǫ̑dnica, f. die Kindsbetterin, Guts.- Cig., Jan.
12781. mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.
12782. mladožę́nja, -e, m. der Bräutigam, Cig., Jan., BlKr.; der Neuvermählte, Valj. (Rad).
12783. mlahǫ́vən, -vna, adj. = mlahoten, Mur.
12784. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
12785. 1. mlȃjčək, -čka, m. dem. mlajec, der Jüngste: mlajček, Joatam po imenu, sam je ušel, Ravn.- Valj. (Rad).
12786. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
12787. mlȃjəc, -jca, m. der Jüngere im Gegensatze zu den Aelteren, Mur.
12788. mlajénje, n. 1) das Verjüngen; — 2) das Abliegenlassen des Obstes, das Rösten des Hanfes, Flachses, Cig., Dol.
12789. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
12790. mlȃjši, adj. compar. ad mlad; jünger; pl. mlajši, die Nachkommen, Mur., Cig.; (tudi = družina, die Dienstboten, Mur.).
12791. mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.- M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
12792. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
12793. mlakúž, m. die Blätterhenne, Cig.; — prim. mlakoš.
12794. mlamǫ̑la, f. = mlamol: molitev Davidova, kadar je v mlamoli bil, Trub. (Psal.).
12795. mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.
12796. mlatı̑tba, f. = mlačva, mlatev, Danj.- M.
12797. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
12798. mlatı̑tva, f. = mlatitev, vzhŠt.
12799. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
12800. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
12801. mlẹ́čiti se, -im se, vb. impf. Saft bekommen (von Früchten), C.
12802. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
12803. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
12804. mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel ( zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče- Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
12805. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
12806. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
12807. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
12808. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
12809. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
12810. mlẹ̑tva, f. = mletev, C.; na mletvo prinesti, C.
12811. mlẹ̑v, -ı̑, f. das Mahlen, Mur., Jan., Mik., Svet. (Rok.); moka od prve mlevi, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; dobra m., Dol.
12812. mlẹ́vən, -vna, adj. Mahl-: mlẹ̑vno blago, die Mahlproducte, DZ.
12813. mlẹ̑vka, f. der Mulm, der Flugsand, der Triebsand, der Bachsand, Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); feiner Schotter, C.
12814. mlẹ̑vski, adj. Mahl-: m. zapis, der Mahlzettel, Cig.
12815. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
12816. mlı̑nčar, -rja, m. sedem črevljev dolg krcelj, iz katerega se mlinci delajo, Notr.; — prim. 2. mlinec 2).
12817. 2. mlínec, -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.
12818. mlíniti, -im, vb. impf. testo m. = valjati, Solkan- Erj. (Torb.).
12819. mlinovína, f. die Mahlsteuer, SlGosp.- C.
12820. mlı̑nski, adj. Mühl-; m. kamen, der Mühlstein.
12821. mnẹ̑nje, n. die Meinung, das Dafürhalten; — das Gutachten, Cig., Jan., DZ.
12822. mnogobǫ̑štvọ, n. die Vielgötterei, der Polytheismus, Cig., Jan., Cig. (T.).
12823. mnogočíslan, adj. hochgeachtet, wohlachtbar, Jan., nk.
12824. mnǫ́gọkjẹ̀, adv. an vielen Stellen, SlN.
12825. mnogọkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; najmanjši skupni m., das kleinste gemeinschaftliche Vielfache, Cel. (Ar.).
12826. mnogolìst, -lísta, adj. vielblätterig, Cig., Jan.
12827. mnogopomẹnljìv, -íva, adj. vielbedeutend, vielsagend, Cig., Jan., C.
12828. mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
12829. mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
12830. mnǫ̑štvən, -tvəna, adj. mnoštveno število, der Plural, Cv.
12831. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
12832. množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
12833. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
12834. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
12835. močȃd, f. die Feuchte, C.; — ein feuchter Ort, C.
12836. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
12837. močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
12838. močeràd, -áda, m. der gefleckte Salamander (salamandra maculata).
12839. močerìł, -íla, m. = človeška ribica, der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.).
12840. močerǫ́ga, f. 1) = močerad, M.; — 2) schmutziger Fleck im Gesichte, M.
12841. močerǫ́gast, adj. im Gesichte schmutzig, Z., jvzhŠt.
12842. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
12843. močevòd, -vǫ́da, m. der Katheter, Jan. (H.).
12844. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
12845. močíca, f. der eingetauchte Bissen, Trub.
12846. močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.- Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).
12847. močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.
12848. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
12849. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
12850. 1. móčiti, mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.
12851. močíti se, -ím se, vb. impf. sich messen, sich in den Kräften versuchen, Tolm.
12852. 2. mǫ̑čnat, adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.
12853. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
12854. mǫ́čnjak, m. 1) der Mehlkasten, V.-Cig.; — 2) = močnik, das Mehlmus, Habd.- Mik., Valj. (Rad).

   12.255 12.355 12.455 12.555 12.655 12.755 12.855 12.955 13.055 13.155  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani