Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (12.701-12.800)

  1. míłəc, -lca, m. der Geliebte, Bes., Zora.
  2. 1. míłən, -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.- Vest.
  3. míljenica, f. die Geliebte, Jan., SlN.
  4. míljenka, f. die Geliebte, Cig.
  5. mílọ, n. das Waschmittel: die Seife, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  6. milosȓčnica, f. die Barmherzige; — die barmherzige Schwester, Cig., Jan.
  7. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
  8. míloščina, f. das Almosen; miloščine prositi, um ein Almosen bitten.
  9. milovánəc, -nca, m. der Bedauerte, Cig.
  10. milovánka, f. die Bedauerte, ZgD.
  11. mílovəc, -vca, m. 1) der Seifengeist, Strp.; — 2) der Seifenstein, C.
  12. mı̑mọ, * I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.
  13. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
  14. minīstrski, adj. Minister-, ministeriell.
  15. minīstrstvọ, n. das Ministerium.
  16. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  17. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  18. minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
  19. minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
  20. 1. mı̑r, mı̑ra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; ( prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).
  21. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
  22. mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
  23. mirílọ, n. das Beruhigungsmittel, Cig., Jan.
  24. mirína, f. altes Gemäuer, Ist.- Cig., Jan.
  25. miríšče, n. das Gemäuer, die Ruinen, Jan., Kras- Erj. (Torb.); zelišča, ki rastejo na miriščih, Vrtov. (Km. k.).
  26. 1. miríti, -ím, vb. impf. beruhigen, beschwichtigen, Frieden machen; če se kje kregajo, tepejo, pojdi jih mirit.
  27. mirı̑vəc, -vca, m. der Friedensstifter, Cig., Jan.
  28. mirı̑vka, f. die Friedensstifterin, Cig., Jan.
  29. mı̑rje, n. altes Mauerwerk, die Ruinen, Ist.- Cig., Jan.
  30. mirjénje, n. das Beruhigen, das Friedenstiften.
  31. mirkucı̑n, m. der Waldteufel, Mur.; pogl. merkucin.
  32. mírnast, adj. = mirnat: Voda teče, da vse cinglja, Izpod ogla mirnastega, Npes.-Schein.
  33. mı̑rnik, m. neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire, morebiti: der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Bolc- Erj. (Torb.); — die Assel, Guts.
  34. mirováti, -ȗjem, vb. impf. sich ruhig, friedlich verhalten; miruj! sei ruhig! Dol.- Levst. (M.).
  35. mīrta, f. die Myrte (myrtus).
  36. mīrtov, adj. Myrten-; m. venec.
  37. mīrtovje, n. der Myrtenwald, Cig.
  38. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  39. mı̑səłn, -səłna, adj. Gedanken-, (mislen) Cig. (T.); intellectuell, Cig.
  40. misijǫ̑n, m. von Missionären abgehaltener Predigtencyklus, die Mission.
  41. mísiti se, mı̑sim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.- Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
  42. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
  43. misticīzəm, -zma, m. pretirana gojitev skrivnostnih naukov, der Mysticismus.
  44. místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  45. mistifikácija, f. zvoditev lahkovernega človeka, die Mystification, Cig. (T.), nk.
  46. mìš, míši, f. 1) die Maus (mus); domača, hišna m., die Hausmaus (mus musculus); dimasta m., die Brandmaus (m. agrarius), Jan. (H.); poljska m., die Feldmaus (hypudaeus arvalis), Erj. (Ž.); — moker kakor miš; reven kakor jara miš, Jurč.; ni ptič ni miš, er hat keinen ausgesprochenen Charakter, Jurč.; slepe miši loviti, "blinde Kuh" spielen; — mìš, míša, m., Valj. (Rad), Dol., kajk.
  47. mı̑šar, -rja, m. der Mäusebussard, der Mausgeier (buteo vulgaris), Cig., Erj. (Ž.).
  48. míšičje, n. das Muskelsystem, Erj. (Som.).
  49. mišjerę́past, adj. verbuttet, abholzig, V.-Cig.; mišjerepasta jelka, eine verbuttete Tanne, der Kollerbusch, Cig.
  50. mı̑šjica, f. das Giftmehl, der Hüttenrauch, Erj. (Min.).
  51. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
  52. mı̑šnik, * m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme- Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
  53. mı̑šnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  54. mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.- C.; — prim. 2. met f.
  55. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
  56. mitár, -rja, m. 1) der Lohnhirt, der Gemeindehirt, Jarn., Mik.; — 2) der Zolleinnehmer, Cig., Jan., DZ.; der Mauteinnehmer, Levst. (Zb. sp.); ( stsl.).
  57. mítav, adj. bestechlich, C.
  58. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
  59. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
  60. mitnı̑nar, -rja, m. der Zollbeamte, der Zolleinnehmer, Jan. (H.).
  61. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  62. mizárnica, f. die Tischlerwerkstätte, Cig., Jan.
  63. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
  64. mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
  65. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
  66. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
  67. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
  68. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).
  69. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
  70. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
  71. mladę́ništvọ, n. das Jünglingsalter, das Jünglingsleben.
  72. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  73. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
  74. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
  75. mladı̑kar, -rja, m. der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Nov.
  76. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
  77. mladíšče, n. der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, die Röste, Cig.
  78. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
  79. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  80. mladorǫ̑dnica, f. die Kindsbetterin, Guts.- Cig., Jan.
  81. mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.
  82. mladožę́nja, -e, m. der Bräutigam, Cig., Jan., BlKr.; der Neuvermählte, Valj. (Rad).
  83. mlahǫ́vən, -vna, adj. = mlahoten, Mur.
  84. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
  85. 1. mlȃjčək, -čka, m. dem. mlajec, der Jüngste: mlajček, Joatam po imenu, sam je ušel, Ravn.- Valj. (Rad).
  86. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
  87. mlȃjəc, -jca, m. der Jüngere im Gegensatze zu den Aelteren, Mur.
  88. mlajénje, n. 1) das Verjüngen; — 2) das Abliegenlassen des Obstes, das Rösten des Hanfes, Flachses, Cig., Dol.
  89. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
  90. mlȃjši, adj. compar. ad mlad; jünger; pl. mlajši, die Nachkommen, Mur., Cig.; (tudi = družina, die Dienstboten, Mur.).
  91. mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.- M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  92. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
  93. mlakúž, m. die Blätterhenne, Cig.; — prim. mlakoš.
  94. mlamǫ̑la, f. = mlamol: molitev Davidova, kadar je v mlamoli bil, Trub. (Psal.).
  95. mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.
  96. mlatı̑tba, f. = mlačva, mlatev, Danj.- M.
  97. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
  98. mlatı̑tva, f. = mlatitev, vzhŠt.
  99. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
  100. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.

   12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA