te (1.255-1.354)

1255. gȏłtəc, -tca, m. dem. golt.
1256. gółtən, -tna, adj. 1) Schlund-, Kehl-, Cig., Jan.; — 2) gefräßig: polhi so nekako goltne živali, Slc.; g. po čem, gierig, Cig., C.
1257. gomátən, -tna, adj. dickleibig, gut beleibt: gomaten človek, Fr.- C.
1258. goniomētər, -tra, m. = kotomer, Jan.
1259. gonı̑telj, m. der Treiber, Mur.
1260. gonı̑təv, -tve, f. das Treiben; — der Viehtrieb, M.; — das Jagen, die Jagd, die Verfolgung, Cig., Jan.
1261. gorkọ̑tən, -tna, adj. hitzig, Jan.; = gorek, Jan.
1262. gospodarı̑tən, -tna, adj., Mur., pogl. gospodaren.
1263. gospodarı̑təv, -tve, f. = gospodarjenje, Mur.
1264. gospodȃrstəvce, n. dem. gospodarstvo, kleine Wirtschaft, Vrt.
1265. góstən, -tna, adj. 1) = pogostljiv, gastfrei, Cig., Jan.; — 2) Gast-: gostna pravica, das Gastrecht, Jan.
1266. gostẹ́ti, -ím, vb. impf. = gostiti se, dicht werden, Jan. (H.).
1267. gostı̑telj, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Jan., Let.
1268. 1. gostı̑təv, -tve, f. die Bewirtung, Jan.; — das Gastmal, Cig., C.
1269. 2. gostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, Cig. (T.).
1270. gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.
1271. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
1272. gostolẹ́tən, -tna, adj. dichtaderig, feinaderig (o lesu), Cig., Jan.
1273. gostolístən, -tna, adj. dichtbelaubt, Cig., Jan.
1274. gǫ́tər, -tra, m., nam. boter, Št.
1275. govorı̑telj, m. = govornik, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
1276. gradı̑telj, m. der Baumeister, Levst. (Nauk), nk.; — hs.
1277. gradı̑teljstvọ, n. die Architectur, Nov.- C.; — das Baumeistergewerbe, Levst. (Nauk), nk.
1278. granātən, -tna, adj. Granat-: granatno jabolko, Jan.
1279. granītən, -tna, adj. granitisch, Granit-, Cig., Jan.; granitna skala, Cig.
1280. grẹhótən, adj. sündhaft, lasterhaft, Z., Bes.
1281. grenı̑təv, -tve, f. die Verbitterung.
1282. grenkótən, -tna, adj. = grenkoben, Jan.
1283. grẹ̑təv, -tve, f. das Wärmen, Cig.
1284. grgótəc, -tca, m. die Gurgel, C.
1285. grgȗtəc, -tca, m. die Luftröhre, Guts., Jarn.
1286. grı̑ntək, -tka, m. der mit Grind Behaftete, Valj. (Rad).
1287. grmótən, -tna, adj. donnernd, (grom-) Jan.
1288. grobotę́htən, -tna, adj. gewichtig, Z.; — wichtig, C.
1289. groboústən, -stna, adj. = širokousten, C.
1290. grohótən, -tna, adj. grob (o smehu), nk.
1291. gromovítən, -tna, adj. = gromovit, C.
1292. grǫ̑təc, -tca, m. dem. grot, Valj. (Rad).
1293. grǫ̑tək, -tka, m. dem. grot, Valj. (Rad).
1294. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
1295. grozı̑telj, m. der Droher, Jan.
1296. grozı̑təv, -tve, f. die Drohung.
1297. grozovı̑təc, -tca, m. ein schrecklicher, grausamer Mensch, Valj. (Rad).
1298. grozovítən, -tna, adj. = grozovit.
1299. grúntən, -tna, adj. Grund-: grȗntne bukve = zemljiščna knjiga.
1300. grústən, -stna, adj. ekelhaft, Cig. (T.).
1301. gubı̑tək, -tka, m. = izguba, der Verlust, h. t.- Cig. (T.).
1302. hasnovítən, -tna, adj. = hasnovit, M.
1303. heksāmetər, -tra, m. šesterostopen verz, šestomer, der Hexameter.
1304. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
1305. hektomētər, -tra, m. daljavna mera: = sto metrov, der Hektometer.
1306. hidromētər, -tra, m. vodomer, das Hydrometer, Cig. (T.).
1307. hidrotēhničən, -čna, adj. hydrotechnisch, Jan.
1308. hidrotēhnika, f. nauk o povodnih stavbah, hidravličnih strojih itd., die Hydrotechnik.
1309. higromētər, -tra, m. vlagomer, das Hygrometer.
1310. hipotēka, f. zastava, das Unterpfand, die Hypothek.
1311. hipotekārən, -rna, adj. Hypothekar-.
1312. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
1313. hipotētičən, -čna, adj. pogojen, hypothetisch.
1314. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
1315. hipsomētər, -tra, m. visomer, das Hypsometer.
1316. histenje, n., vzhŠt.- C., pogl. isteje, ustje, (Ofenloch).
1317. hı̑təc, -tca, m. der Wurf, Jan., Zora.
1318. hı̑tək, -tka, m. die Eile, die Uebereilung, M.
1319. hitẹ̑nje, n. das Eilen.
1320. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
1321. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
1322. hitẹ́vati, -am, vb. impf. zu eilen pflegen, eilen, Zora.
1323. hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
1324. hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
1325. hladı̑telj, m. der Kühler, Jan. (H.).
1326. hlástən, -stna, adj. hastig, gierig, Cig. (T.), nk.; h. po čem, gierig nach etwas, C.; hlastno jesti, gierig, hastig essen, SlN.- C.
1327. hlastę́žən, -žna, adj. gierig, gefräßig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); povodnja perutnina, hlastežna po samih ribah in žabah, LjZv.; hlastežno smo pojedli kruh, LjZv.
1328. hlastę̑žnica, f. die Essgierige, die Gefräßige, Lašče- Levst. (Rok.).
1329. hlastę̑žnik, m. der Essgierige, der Gefräßige, Lašče- Levst. (Rok.).
1330. hlastę́žnost, f. die Gefräßigkeit, Cig.
1331. hlaščetən, -tna, adj. habsüchtig ("hlasčeten"), rokopis iz 15. stol.- Let. 1889, 159.; — prim. 1. hlastati.
1332. hlopotẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig emporschießen, üppig, wachsen, vzhŠt.- C.; — prim. hobateti.
1333. hobátən, -tna, adj. üppig wachsend, Cig.
1334. hobatẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig wachsen, Cig.
1335. hobótək, -tka, m. der Nebentrieb, das Wasserreis, Cig., Nov.
1336. hobótən, -tna, adj. üppig wachsend, Cig., Jan., C.; — prim. bohoten.
1337. hołbótəc, -tca, m. = holbotina, vzhŠt.- C.
1338. hǫ̑stən, -stna, adj. zum Wald gehörig, Mur., Cig.; hǫ̑stni med, der Waldhonig, Mur.
1339. hostę̑nka, f. die Bergkirsche, Cig.
1340. hótən, -tna, adj. 1) Willens-: hȏtni živci, Cig. (T.), Žnid.; — 2) wohllüstig, geil, Mur., Cig., Mik., Svet. (Rok.).
1341. hotẹ̑nje, n. das Wollen; — telesno h., die sinnliche Lust, C.; — die Brunft (bei Thieren), C.; — hoténje, Valj. (Rad).
1342. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
1343. hotẹ̑va, f. der Wunsch, das Verlangen, SlN.- C., Bes., Let.
1344. hranı̑telj, m. 1) der Aufbewahrer, Jan. (H.); — 2) der Ernährer, der Erhalter, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
1345. hranı̑təv, -tve, f. 1) die Verwahrung, C., Z.; — 2) die Ernährung, nk.
1346. hrapavolístən, -stna, adj. rauhblättrig, Jan.
1347. hrástec, -tca, m. dem. hrast.
1348. hrástək, -tka, m. dem. hrast.
1349. hrbótəc, -tca, m. = holbotec, ein von Mäusen bis auf die Schale ausgenagter Erdapfel, Fr.- C.
1350. hrbtə̀c, -btcà, m. dem. hrbet, Valj. (Rad).
1351. hrbtę̑n, adj. = hrbtən, DZ.; hrbtene kite, die Rückensehnen, Telov.
1352. hrbtə̀n, -btnà, adj. Rücken-; hrbtne plavute, Rückenflossen; hrbtni mozeg, das Rückenmark, hrbtna vretenca, Rückenwirbel, Cig. (T.).
1353. hrbteníca, f. 1) der Rückgrat, die Wirbelsäule, Cig., Jan., Rib.- C., Erj. (Som.); hrbtenico sem medvedu prestrelil, Zv.; — 2) der Kiel des Schiffes, DZ.; — 3) pl. hrbtenice = hrbti, Z.; prim. hrbet 5).
1354. hrbtenı̑čnik, m. das Wirbelthier, Jan. (H.).

   755 855 955 1.055 1.155 1.255 1.355 1.455 1.555 1.655  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani