Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.155-1.254)

  1. dvoperǫ́tən, -tna, adj. zweiflügelig, Cig.
  2. dvoplástən, -stna, adj. zweischichtig, (dvep-) Cig.
  3. dvostébrje, * n. die Säulenkuppelung, Cig. (T.).
  4. dvotẹ̑łəc, -łca, m. = dvotelesnik, Pot.- Cig., C.
  5. dvotelę̑snik, m. der Zweileibige, Cig.
  6. dvovŕstən, -stna, adj. doppelreihig, Cig., Jan.; — doppelartig, Cig., Jan.
  7. edīktən, -tna, adj. Edictal-: ediktni rok, die Edictalfrist, DZ.
  8. eksāktən, -tna, adj. natančen, exact: eksaktna znanstva, exacte Wissenschaften, Cig. (T.).
  9. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
  10. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
  11. enajstę̑rən, -rna, adj. eilffach.
  12. enajstę̑rnat, adj. = enajsteren.
  13. enájstkratən, -tna, adj. eilfmalig.
  14. enajstlẹ́tən, -tna, adj. eilfjährig.
  15. enakočútən, -tna, adj. gleichfühlend, Cig.
  16. enakokǫ́tən, -tna, adj. gleichwinkelig, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  17. enakotę́žən, -žna, adj. gleichgewichtig, Jan.; — enakotežna lega, die Gleichgewichtslage, Cig. (T.).
  18. enakotę̑žje, n. das Gleichgewicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
  19. enakovŕsten, -stna, adj. von gleicher Gattung, Classe, Z., nk.
  20. ȇnkratən, -tna, adj. einmalig; tudi: enkráten.
  21. enobítən, -tna, adj. einer Wesenheit, consubstantiell, Cig.
  22. enofúntən, -tna, adj. einpfündig, Jan.
  23. enokopítən, -tna, adj. einhufig, Cig.
  24. enokrátən, -tna, adj. = enkraten, Cig.
  25. enolẹ́tən, -tna, adj. einjährig.
  26. enolístən, -stna, adj. einblättrig, Cig., Jan.
  27. enoplástən, -stna, adj. einschichtig, Cig.
  28. enostébəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig.
  29. enotẹ̑dənski, adj. einwöchentlich, nk.
  30. enótən, -tna, adj. einheitlich, Jan., nk.; enotni državni dolg, die einheitliche Staatsschuld, nk.
  31. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
  32. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  33. enotę̑rnost, f. die Einfachheit; — die Einförmigkeit, Cig. (T.).
  34. enotę̑rost, f. die Einerleiheit, Cig., C.
  35. enovŕstən, -stna, adj. einreihig, Cig., Jan.; — einartig, gleichartig, Cig., Jan.
  36. eskamotȇr, -rja, m. slepilni glumač, der Escamoteur, Žnid.
  37. estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
  38. estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  39. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
  40. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  41. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  42. etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
  43. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  44. ēterski, adj. aetherisch, Cig. (T.).
  45. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  46. fájmošter, -tra, m. der Pfarrer; — pogl. farmošter.
  47. fakultēta, f. vseučiliščni oddelek, die Facultät, Cig. (T.), nk.
  48. falȃtəc, -tca, m. dem. falat, ogr.- Valj. (Rad).
  49. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  50. fȃntəc, -tca, m. dem. fant; = fantek.
  51. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  52. fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
  53. fármešter, -tra, m. = župnik, Cig., Jan., Št.- Valj. (Rad).
  54. fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.- Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.
  55. filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.
  56. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  57. fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.
  58. flāvtən, -tna, adj. Flöten-, Cig.
  59. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  60. fotomētər, -tra, m. svetlomer, das Photometer, Cig. (T.).
  61. frátər, -tra, m. der Laienbruder.
  62. fúntən, -tna, adj. Pfund-, pfündig, Cig., Jan.; funtna ščuka, Cig.
  63. galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
  64. gȃrmote, f. = garnik 2), Fr.- C.; (garnote, vzhŠt.- C.); — prim. nem. Garnwinde.
  65. gası̑telj, m. der Löscher, Jan.; der Feuerwehrmann, Levst. (Nauk).
  66. gası̑teljstvọ, n. die Feuerwehr, Levst. (Nauk).
  67. gası̑təv, -tve, f. das Löschen, Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  68. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
  69. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  70. gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.- C., Št.; — iz nem.
  71. gazomētər, -tra, m. das Gasometer, Jan., nk.; — prim. plinomer.
  72. geomētər, -tra, m. zemljemerec, der Geometer, Cig. (T.).
  73. gladkosvẹ́təł, -tla, adj. glattblank, Cig.
  74. glasoštẹ́tje, n. die Stimmenzählung, das Scrutinium, DZ.
  75. glasovítən, -tna, adj. = glasovit, Mur., Cig., Jan.
  76. glatən, -tna, adj. kristalen, Bes., Jan.; — prim. glat.
  77. glavatẹ́ti, -ím, vb. impf. einen dicken Kopf bekommen, V.-Cig.
  78. glavotèg, -tę́ga, m. der Kopfzieher (bei den Geburtshelfern), Cig.
  79. glavotę̑znik, m. = glavoteg, Cig.
  80. glavovŕtən, -tna, adj. schwindelig, nk.
  81. glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.
  82. glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
  83. glǫ̑tnatən, -tna, adj. = glotnat, C.
  84. gluhomȗtəc, -tca, m. = gluhonemec, Cig., Jan., C.
  85. gmȃtən, -tna, adj. = gomaten, C.
  86. gmę́tən, -tna, adj. munter, lustig, froh, Mur.; gmetna ptičica, gmetni tovariši, Slom.- C.; Zlo so Turki gmetni b'li, Npes.-Schein.; g. svojega življenja, Ahac.; hübsch, Mik.; — prim. srvn. gemeit = freudig, schön, Mik. (Et.).
  87. gmótən, -tna, adj. materiell, nk.; — prim. češ. hmotný.
  88. gnȇtəc, -tca, m. der Kneter, Cig., Jan.; — der mit einer Arbeit nicht vorwärts kommt, der Fretter, Polj.
  89. gnétən, -tna, adj. knetbar, bildsam, plastisch: gnetna glina, Erj. (Min.).
  90. gneteníca, f. = gneča, C., Z.
  91. gneténje, n. das Kneten; — das Drängen.
  92. gnȇtež, m. = gneča, C.
  93. gnjȃtən, -tna, adj. Schinken-, Cig., Jan.
  94. gnojı̑təv, -tve, f. 1) die Düngung; — 2) die Eiterung.
  95. godı̑təv, -tve, f. das Rösten (des Flachses oder Hanfes), Cig., C.
  96. gojı̑telj, m. der Erzieher, SlN.
  97. gojı̑teljica, f. die Erzieherin, C.
  98. gojı̑teljstvọ, n. das Erziehungsfach, C.
  99. gojı̑təv, -tve, f. die Pflege, Jan., nk.; — die Erziehung, Z.
  100. golı̑təv, -tve, f. = goljenje, Jan. (H.).

   655 755 855 955 1.055 1.155 1.255 1.355 1.455 1.555  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA