te (11.455-11.554)

11455. krščȃnski, adj. christlich; k. nauk, die Christenlehre, der Katechismus; to ni po krščansko, das ist unchristlich.
11456. krščȃnstvọ, n. das Christenthum.
11457. krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
11458. krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
11459. krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
11460. krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
11461. kŕšiti se, kȓšim se, vb. impf. sich emporsträuben (von Federn), Z.; sich brüsten, Jan.; — prim. 2. krš.
11462. kȓšje, n. das Steingerölle, Cig., C., Nov.
11463. krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol.; — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.
11464. krtȃčar, -rja, m. der Bürstenbinder, Cig., Jan.; — der Kardätschenmacher, Cig.
11465. krtáčenje, n. das Bürsten.
11466. krtáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) bürsten; obleko k.; — 2) kardätschen, Mur., Cig.; volno k., Z.
11467. 1. krtíca, f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.
11468. 2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. krotica.
11469. krtíce, f. pl. das Raffholz, Cig.; ausgerodetes Wurzelwerk, Z.
11470. krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).
11471. kŕtov, adj. Maulwurfs-; v krtovi deželi, im Grabe, v krtovo deželo iti, sterben.
11472. 1. krúcəlj, -clja, m. alter, gebeugt einhergehender Mann, C.
11473. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
11474. kruhodȃvəc, -vca, m. der Pflegevater, Cig.
11475. kruhodȃvka, f. die Pflegemutter, Cig.
11476. kruhojẹ̑dəc, -dca, m. der Brotesser, Cig.
11477. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
11478. krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
11479. krúpa, f. die Gerstengraupe, Cig., C.
11480. krúpica, f. 1) der Hagel, Meg., C.; — 2) der Gries, C., Bes.; die Gerstengraupe, C.; — prim. češ. krupice.
11481. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
11482. krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
11483. krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.
11484. krȗšnik, m. 1) der Nährvater, Z.; krušniki, die Pflegeeltern, Cig.; — 2) der Brotesser, ZgD.; dovolj krušnikov, malo delavcev, Z.; — 3) = krušnjak, Mur., Bes.
11485. krváriti, -ȃrim, vb. impf. Blut vergießen, bluten machen, Z., ogr.- M.
11486. krvȃvəc, -vca, m. 1) neka vinska trta, Štrek.; — 2) das Hartheu (hypericum perforatum), Ben.- Erj. (Torb.); — 3) der Blutstein, Erj. (Min.).
11487. krvavẹ̑nje, n. das Bluten, die Blutung.
11488. krvavẹ́ti, -ím, vb. impf. bluten; rana krvavi.
11489. krvočistíłən, -łna, adj., Cig., Jan., pogl. krvočisten.
11490. krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.
11491. kŕza, f. schlechtes Messer, Cig., M., Dol.
11492. kŕzati, -am, vb. impf. mit einem schlechten Messer schneiden, Z., Dol.
11493. kŕzniti, -im, vb. impf. Felle zubereiten, gerben: kože k., Navr. (Let.).
11494. kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
11495. kržljȃvəc, -vca, m. zwerghafter Mensch, Trst. (Let.).
11496. ksébən, -bna, adj. na levi strani idoč: ksȇbni konj, das Sattelpferd, Jan. (H.).
11497. kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
11498. kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
11499. 1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
11500. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
11501. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
11502. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
11503. kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
11504. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
11505. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
11506. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
11507. kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
11508. kukȃłnica, f. der Guckkasten, Cig., Jan.
11509. kúkast, adj. traurig, düster, C., Z.; kukasto gledati, Z.; kukasto vreme, C.
11510. kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.- C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.- C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
11511. kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
11512. kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Rihenberk- Erj. (Torb.), Vrt.
11513. kȗkma, f. der Schopf, Jan., C., Trst. (Let.); k. na kapici, Zora; der Schopf der Vögel, vzhŠt.; — das Samenbüschel ( z. B. vom Klee), SlGor.- C.; — das schopfartige Ende der Strohdachfirste, ogr.- C.; — die zusammengewickelten Weiberzöpfe am Kopfe, C., Ščav.; omožene so si zvijale kite v kukmo, Pjk. (Črt.).
11514. kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.
11515. kȗkmast, adj. schopfig, mit großem Schopf, C.; kukmasta kapa, Npes.-Vraz; — gefüllt, doppelt (von Blüten): kukmasti fajgeljni, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
11516. kulīsa, f. die Seitenwand auf Bühnen, die Coulisse, Jan., Cig. (T.), nk.; za kulisami, hinter den Coulissen, nk.
11517. kȗlj, kúlja, adj. mit verstümmelten Hörnern oder ohne Hörner, vzhŠt.- C.
11518. kúljav, adj. 1) verstümmelt, C.; mit verstümmelten Hörnern: k. vol, C.; mit herab- oder gegeneinander gebogenen Hörnern, C.; — ohne Hörner: kuljavo govedo, SlGor.; — 2) = gologlav, ohne Haare, C.; — ohne Haarzöpfe (o ženski), C.; — prim. rus. kuljavyj.
11519. kúljhav, adj. glatzköpfig, vzhŠt.; kahl, kahlköpfig, C.; — mit gestutztem Haar, C.
11520. kúljičək, -čka, m. dem. kuljič ("kulček" = teliček, KrGora).
11521. kultra, f. = kolter: konjska k., die Schabracke, Rez.- C.
11522. 1. kùm, kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče- Levst. (Rok.).
11523. 2. kȗm, m. = boter, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
11524. kumes, I. adv. aufrecht, empor, ogr.- C.; kumes stati, aufrecht stehen, ogr.- C., Mik.; — II. praep. c. gen. über — hinauf: kumes glave moje, C., Mik.; ("ein dunkles Wort", Mik. [Et.]).
11525. kumı̑nast, adj. kümmelartig: kuminasta okamenina, der Kümmelstein, Cig.
11526. kúmiti, -im, vb. impf. zu Gevatter bitten, Z., Jan. (H.).
11527. kumováti, -ȗjem, vb. impf. Gevatter stehen, Jan.
11528. kȗmp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C., Trst. (Let.); — prim. nem. "Kumpf" = etwas Vertieftes.
11529. kȗmstvọ, n. die Gevatterschaft, Mur., Cig., Jan.
11530. kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
11531. kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.- Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.- Valj. (Rad).
11532. kúndrav, adj. = kundrast; — kundravo vreme, trübes Wetter, vzhŠt.- C.
11533. kȗnka, f. die Feuerkröte, C.
11534. kúnkavəc, -vca, m. die Feuerkröte, C.
11535. 2. kȗp, m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Vrsno- Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
11536. 2. kúpa, f. 1) der Würfel, V.-Cig.; der Quaderstein, C., Z.; viereckiger Ziegelstein, C.; — 2) das Viereck, Cig.; das Carreau im Kartenspiel, Cig., Jan., Blc.-C.; — prim. it. cubo, lat. cubus. (?)
11537. 2. kúpast, adj. rautenförmig, würfelförmig, V.-Cig., Jan.; — in gleichseitige Vierecke getheilt, geschachtet, V.-Cig.
11538. kupčı̑ja, f. der Handel; k. z žitom, žitna k., der Getreidehandel; k. z modnim blagom, der Modewarenhandel; pohišna k., der Hausierhandel, Cig., Jan., DZ., = obhodna k., DZ.; — das Geschäft; kupčijo razdreti, den Kauf rückgängig machen, Svet. (Rok.); dobro kupčijo storiti, Cig.; — slaba, dobra k., schlechte, gute Geschäfte.
11539. kúpən, -pna, adj. 1) Kauf-; kȗpno pismo, der Kaufbrief; kupna pogodba, der Kaufvertrag; kupna cena, der Erstehungspreis, der Kaufpreis; kupna pravica, das Kaufrecht, Cig., Jan.; — kupno blago = kupljeno blago, Svet. (Rok.); — 2) kaufbar, Cig., Jan.
11540. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
11541. kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupı̑łno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, ( t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.
11542. kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
11543. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
11544. kúpljenček, -čka, m. ein gekauftes Kind, Cig.
11545. kúpljenəc, -nca, m. ein gekauftes Kind, der Käufling, Cig.
11546. kúpljenka, f. ein gekauftes Kind ( weibl. Geschlechtes), Cig.
11547. kupnica, f. gekaufter Acker, Jan., Mik.
11548. kupnína, f. der Kaufschilling, das Kaufgeld, Cig., Jan., nk.; obilna k., namhafter Erlös, Navr. (Kop. sp.).
11549. kȗpnjak, m. eine Art Blätterpilz (agaricus phaloides), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. kupmak.
11550. kȗpoma, adv. zu Haufen, haufenweise; k njim so se kupoma stekale množice, Cv.
11551. kupovína, f. 1) der Kaufgegenstand, Gekauftes, Jan., C.; — 2) = kupnina, Jan. (H.).
11552. kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
11553. kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
11554. kȗreš, m. = koreš, kurelj, pretikač, der Fortstecknagel, Valj. (Rad).

   10.955 11.055 11.155 11.255 11.355 11.455 11.555 11.655 11.755 11.855  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani