Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.101-1.200)

  1. drístən, -tna, adj. den Durchfall betreffend, Mur.; abführend, M.
  2. drnátən, -tna, adj. = drnat: drnatna njiva, Z.
  3. drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče- Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.- Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).
  4. drobı̑təv, -tve, f. das Zerbröckeln; — d. metra, die Untertheilungen des Meters, DZ.
  5. drobnocvẹ́tən, -tna, adj. kleinblütig, Cig., Jan.
  6. drobnolístən, -stna, adj. kleinblättrig, Cig.
  7. drotę̑n, adj. = draten, Vest.
  8. drskótəc, -tca, m. der Ampfer (rumex p.), Štrek.
  9. dŕsteł, m. eine Art Schiefer, Štrek.
  10. dŕstelj, m. = drstev 2), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  11. dŕsten, m. = drstelj, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  12. dŕstəv, -stva, m. 1) der Kalkspath, krystallinischer Tropfstein, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — 2) der Kies (razdrobljeno kamenje, pos. pesek v čiščenje bakrene posode), Kras- Erj. (Torb.).
  13. drstı̑təv, -tve, f. das Laichen, Jan.
  14. drugokrátən, -tna, adj. abermalig, zweitmalig, Mur.
  15. drugosǫ́rtən, -tna, adj. von anderer Art, M.
  16. drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).
  17. drugovŕstən, -stna, adj. kar je druge vrste: drugovrstna barka, Vod. (Izb. sp.); — fremdartig, Cig.
  18. drȗštəvce, n. dem. društvo; kleiner Verein, Vrt.
  19. drzótən, -tna, adj. = drzen, Vrt.
  20. drzovítən, -tna, adj. = drzovit, Jan.
  21. drzovı̑tež, m. der Verwegene, Let.
  22. držı̑telj, m. d. knjig matic, der Matrikenführer, Levst. (Nauk).
  23. duhtẹ́ti, -ím, vb. impf. duften, Cig., Jan., M., nk.; vonjavo d., Zora; — prim. dehteti.
  24. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
  25. dvajsetę̑rən, -rna, adj. zwanzigfach.
  26. dvajsetę̑rnat, adj. zwanzigfach.
  27. dvajseterogùb, -gúba, adj. zwanzigfältig, Cig.
  28. dvajseterostròk, -strǫ́ka, adj. zwanzigfältig, Cig.
  29. dvajsetfúntən, -tna, adj. zwanzigpfündig, Cig., Jan.
  30. dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
  31. dvajsetlẹ́tən, -tna, adj. zwanzigjährig, Jan.
  32. dvȃkratən, -tna, adj. zweimalig.
  33. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
  34. dvanajstę̑rəc, -rca, m. das Dodekaeder, Cig. (T.).
  35. dvanajstę̑rən, -rna, adj. zwölffach, dvanajsterna razdelba, die Duodecimaleintheilung, Cig. (T.).
  36. dvanajstę̑rica, f. das Dutzend, Cig., Cel. (Ar.).
  37. dvanajstę̑rka, f. 1) die Zwölf, der Zwölfer (als Zahlzeichen), Z.; — 2) das Duodezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. dvanajstę̑rnat, adj. zwölffach.
  39. dvanajsterogúbən, -bna, adj. zwölffältig, Cig.
  40. dvanajsterokǫ́tən, -tna, adj. zwölfwinkelig (= zwölfeckig), Cig.
  41. dvanajsterokǫ̑tnik, m. das Zwölfeck, Cig. (T.).
  42. dvanajsteronǫ́žən, -žna, adj. zwölffüßig, Cig.
  43. dvanajsteroǫ́gəłnat, adj. zwölfeckig, Cig.
  44. dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.- Cig. (T.).
  45. dvanajsterostràn, -strána, adj. zwölfseitig, Cig.
  46. dvanajstfúntən, -tna, adj. zwölfpfündig, Cig.
  47. dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
  48. dvanajstlẹ́tən, -tna, adj. zwölfjährig.
  49. dvẹlẹ́tən, -tna, adj. = dvoleten, Cig., Met., Schönl.
  50. dvofúntən, -tna, adj. zweipfündig, Cig.
  51. dvǫ̑jčetən, -tna, adj. Zwillings-, SlGor., Fr.- C.; dvojčetna deklina, weiblicher Zwilling, C.
  52. dvolẹ́tən, -tna, adj. zweijährig, Jan.
  53. dvolístən, -tna, adj. zweiblättrig, Cig., Jan.
  54. dvonítən, -tna, adj. zweifädig, (dveniten) Cig.
  55. dvoperǫ́tən, -tna, adj. zweiflügelig, Cig.
  56. dvoplástən, -stna, adj. zweischichtig, (dvep-) Cig.
  57. dvostébrje, * n. die Säulenkuppelung, Cig. (T.).
  58. dvotẹ̑łəc, -łca, m. = dvotelesnik, Pot.- Cig., C.
  59. dvotelę̑snik, m. der Zweileibige, Cig.
  60. dvovŕstən, -stna, adj. doppelreihig, Cig., Jan.; — doppelartig, Cig., Jan.
  61. edīktən, -tna, adj. Edictal-: ediktni rok, die Edictalfrist, DZ.
  62. eksāktən, -tna, adj. natančen, exact: eksaktna znanstva, exacte Wissenschaften, Cig. (T.).
  63. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
  64. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
  65. enajstę̑rən, -rna, adj. eilffach.
  66. enajstę̑rnat, adj. = enajsteren.
  67. enájstkratən, -tna, adj. eilfmalig.
  68. enajstlẹ́tən, -tna, adj. eilfjährig.
  69. enakočútən, -tna, adj. gleichfühlend, Cig.
  70. enakokǫ́tən, -tna, adj. gleichwinkelig, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  71. enakotę́žən, -žna, adj. gleichgewichtig, Jan.; — enakotežna lega, die Gleichgewichtslage, Cig. (T.).
  72. enakotę̑žje, n. das Gleichgewicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
  73. enakovŕsten, -stna, adj. von gleicher Gattung, Classe, Z., nk.
  74. ȇnkratən, -tna, adj. einmalig; tudi: enkráten.
  75. enobítən, -tna, adj. einer Wesenheit, consubstantiell, Cig.
  76. enofúntən, -tna, adj. einpfündig, Jan.
  77. enokopítən, -tna, adj. einhufig, Cig.
  78. enokrátən, -tna, adj. = enkraten, Cig.
  79. enolẹ́tən, -tna, adj. einjährig.
  80. enolístən, -stna, adj. einblättrig, Cig., Jan.
  81. enoplástən, -stna, adj. einschichtig, Cig.
  82. enostébəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig.
  83. enotẹ̑dənski, adj. einwöchentlich, nk.
  84. enótən, -tna, adj. einheitlich, Jan., nk.; enotni državni dolg, die einheitliche Staatsschuld, nk.
  85. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
  86. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  87. enotę̑rnost, f. die Einfachheit; — die Einförmigkeit, Cig. (T.).
  88. enotę̑rost, f. die Einerleiheit, Cig., C.
  89. enovŕstən, -stna, adj. einreihig, Cig., Jan.; — einartig, gleichartig, Cig., Jan.
  90. eskamotȇr, -rja, m. slepilni glumač, der Escamoteur, Žnid.
  91. estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
  92. estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  93. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
  94. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  95. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  96. etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
  97. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  98. ēterski, adj. aetherisch, Cig. (T.).
  99. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  100. fájmošter, -tra, m. der Pfarrer; — pogl. farmošter.

   601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA