Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (10.201-10.300)

  1. kámen, adj. steinern, Stein-, Mur., Cig.; Pod lipo stoji miza, Oj miza kȃmena, Npes.-Vraz; zagledne kameno mizo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; kameni ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); kameno olje, das Steinöl, das Petroleum, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Žnid.; kamena smola, das Erdharz, Erj. (Min.); kamena posodba, steinerne Gefäße, Raič (Slov.); tudi: kamę̑n, Mur., Vrt.
  2. kamenár, -rja, m. der Steinmetz, Štrek., Vrtov. (Km. k.).
  3. kamenárnica, f. die Steinmetzwerkstätte, Jan., C.
  4. kamenárski, adj. Steinmetz-, Cig.
  5. kamenȃrstvọ, n. die Steinmetzkunst, Cig.
  6. kȃmenast, adj. steinicht, steinartig, Mur., Cig., Jan.
  7. kȃmenat, adj. steinig; na kamenato vsejati, Trub.; — steinern; miza kamenata ( nav. kȃmnata); kamenata sol, das Steinsalz, Vod. (Izb. sp.).
  8. kamenáti, -ȃm, vb. impf. steinigen, Jan., Valj. (Rad).
  9. kamenȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Jan.
  10. kámenčati, -am, vb. impf. mit Steinchen spielen, Notr.
  11. kámenčək, -čka, m. dem. kamenec, das Steinchen; slušni kamenčki, die Gehörsteinchen (Otolithen), Erj. (Som.); — kamenčki, Steinbeeren, KrGora; ( prim. kamenica 9)).
  12. kámenčje, n. coll. Steinchen, Zora.
  13. kámenčkati, -am, vb. impf. mit Steinchen spielen, Kr.; tudi: k. se, LjZv.
  14. kámenəc, -nca, m. das Steinchen, Cig., C., Dalm., Valj. (Rad); — der Blasenstein, Valj. (Rad); žolčni kamenci, Gallensteine, Erj. (Z.); — der Alaun, C.
  15. kamenę̑n, adj. steinern, Stein-; ( nav. kamnę̑n).
  16. kamenẹ̑nje, n. der Versteinerungsprocess, Cig. (T.).
  17. kamenẹ́ti, -ím, vb. impf. versteinern, Mur., Cig., Met., Danj.- Valj. (Rad).
  18. kámenica, f. 1) der Ort, wo Steine gebrochen werden, der Steinbruch, C.; — 2) die Steinmetzwerkstätte, C.; — 3) ein steinernes Gefäß ( z. B. das Weihwasserbecken), C.; — 4) steinerne Rechentafel, ogr.- C.; — 5) steinernes Haus, Jan.; — 6) kamenice, ein Wagengestell, auf welches Steine aufgeladen werden, Štrek.; — 7) das Muschelthier, Jan.; — die Auster, Cig., C. ( hs.); — der Rochen (raja), Prim.- Erj. (Torb.); — trnjeva k., der gemeine Stachelrochen (raja clavata), Erj. (Ž.); — 8) der Stein (eine Krankheit), Mur.; — 9) die Felsenbrombeere (rubus saxatilis), C., Medv. (Rok.).
  19. kámenič, m. das Steinchen, Valj. (Rad).
  20. kámeničar, -arja, m. = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.).
  21. kámeničje, n. coll. Steinchen; — steiniger Boden, Cig., C., Vrt.
  22. kámeničnik, m. der Steinkrebs, C.
  23. kameníka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), C.; — die Teesdalie (teesdalia), C., Medv. (Rok.); — der Teufelsabbiss (succisa), C.
  24. kamenína, f. das Steingut, das Steinzeug, Jan., Cig. (T.), C.
  25. kamenı̑t, adj. steinig; kamenit pot, svet; — Stein-, steinern; — kamenito srce imeti, gefühllos sein, Cig.
  26. kameníti, -ím, vb. impf. versteinern, zu Stein machen, V.-Cig.
  27. kamenı̑tnik, m. ein steiniger Hügel oder Berg, Cig., C., ZgD.
  28. kamenı̑tost, f. die steinige Beschaffenheit.
  29. kamenják, m. = koščak, die Steinnuss, C.
  30. kamenjȃnje, n. die Steinigung, Cig.
  31. kamenjáti, -ȃm, vb. impf. steinigen, Mur., Cig.
  32. kamenjȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Cig., C.
  33. kamenjȃvka, f. die Steinigerin, Cig.
  34. kȃmenje, n. coll. 1) Steine, das Gestein; k. lučati; k. lomiti; k. je padalo, es regnete Steine, Cig.; plovoče k., der Traß, DZ.; — 2) eine Bergstaudenfrucht, Rez.- C.; — tudi: kamenjè, Valj. (Rad), in kamę̑nje, na vzhodu.
  35. kamenobrȗsəc, -sca, m. der Steinschleifer, Jan.
  36. kamenodẹ̑łəc, -łca, m. der Steinarbeiter, Jan. (H.).
  37. kamenokrèč, -krę́ča, m. immergrüner Steinbruch (saxifraga aizoon), Tuš. (R.).
  38. kamenolǫ̑məc, -mca, m. der Steinbrecher, Guts.- Cig.
  39. kamenolǫ̑mnica, f. der Steinbruch, Levst. (Cest.).
  40. kamenomę̑tnica, f. die Steinwurfmaschine, Jan. (H.).
  41. kamenorẹ̑zba, f. die Steinschneidekunst, Cig. (T.).
  42. kamenorẹ̑zəc, -zca, m. der Steinschneider, C.
  43. kamenosẹ̀k, -sẹ́ka, m. = kamenar, der Steinmetz, Mur., Cig., nk.
  44. kamenotìsk, -tíska, m. der Steindruck, die Lithographie, Cig. (T.), C., nk.
  45. kamenotiskár, -rja, m. der Steindrucker, der Lithograph, Cig., Jan., nk.
  46. kamenotiskárnica, f. die Steindruckerei, lithographische Anstalt, Cig., Jan., C., nk.
  47. kamenovàlj, -válja, m. der Steinwälzer (strepsilas), Erj. (Z.).
  48. kamenovȃnje, n. die Steinigung, Mur., Cig., Jan.
  49. kamenováti, -ȗjem, vb. impf. steinigen, Guts., Mur., V.-Cig., Jan.
  50. kamenovȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Mur.
  51. kamenovȃvka, f. die Steinigerin, Mur.
  52. kamenovı̑t, adj. steinig, Jan., Trub.- M.
  53. kamenožı̑vka, f. die Steinkoralle, Jan. (H.).
  54. kámenstvọ, n. das Steinreich, Jan.
  55. kámenščica, f. die Steinkirsche, vzhŠt.- C.; — neka breskev, kajk.- Valj. (Rad).
  56. kámenščnica, f. = kamenščica (Steinkirsche), C.
  57. kamílica, f. die Kamille; kamilice komu skuhati, jemandem einen Kamillenthee kochen; prava k., echte Kamille (matricaria chamomilla), Tuš. (R.); — prim. 2. gomilica.
  58. kampíšče, n. das Feldlager, Dict., C.; tedaj so ti trije junaki v filistrsko kampišče predrli, Dalm.
  59. kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
  60. kandidāt, m. kdor se poteguje ali ponuja za kako službo, častno mesto itd., der Candidat.
  61. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
  62. kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.
  63. kánjav, adj. mit zerrauften Kopfhaaren, vzhŠt., C.
  64. kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  65. kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  66. kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
  67. kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
  68. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  69. kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
  70. kantarīdka, f. der Pflasterkäfer, die Cantharide, Jan.
  71. kantāta, f. neka vrsta liričnih pesni, die Cantate, Cig. (T.).
  72. 1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
  73. kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  74. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
  75. kȃpča, f. = kopča, die Haftel, C.
  76. 1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
  77. 2. kȃpəc, ** -pca, m. 1) ein Ochs mit nach vorne gewundenen Hörnern, Cig.; prim. kapast; — 2) der Fensterladen, Cig.
  78. kapẹ̑lnik, m. der Kapellmeister, Jan., Cig. (T.), C., nk.
  79. kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
  80. kaplȃnstvọ, n. die Kaplanswürde, die Kaplansstelle.
  81. kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
  82. kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.- M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  83. kapníčast, adj. tropfsteinartig, Erj. (Min.).
  84. kapník, m. 1) der Tropfstein, Cig., Jan.; — 2) die Dachrinne, C.; — die Stelle unter der Dachtraufe, Valj. (Rad).
  85. kapnína, f. die Tropfsteinbildung, Jan. (H.).
  86. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  87. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  88. karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
  89. káranəc, -nca, m. der Gerügte, Jan. (H.).
  90. káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  91. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  92. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  93. káravəc, -vca, m. der Tadler, der Sittenrichter, C.
  94. karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
  95. karijatīda, f. ženski kip namestu stebra, die Karyatide, Cig. (T.).
  96. kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.
  97. karmelīt, m. der Karmeliter (redovnik), Jan.
  98. karmelītka, f. die Karmeliternonne, Jan.
  99. karmelītski, adj. Karmeliter-, Jan.
  100. kármina, f. das Todtenmahl, Jan., Z., Mik.; tudi pl. karmine, Dol.- Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — iz lat. "carmina", (pesni, ki so jih nekdaj nad mrtveci prepevali), Mik. (Et.).

   9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA