te (101-200)

101. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
102. təkmàv, -áva, adj. wetteifernd, Bes.
103. təkmȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Z.
104. təkmə̀c, -məcà, m. der Wetteiferer, der Nebenbuhler, der Rival, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
105. təkmenìč, -íča, m. der Nebenbuhler, C.
106. təkmeník, m. der Wetteiferer, der Nebenbuhler, Mur.; — der Mitbewerber, der Concurrent, Levst. (Močv.), DZ.
107. təkmíca, f. die Nebenbuhlerin, Cig., Jan., SlN.- C.
108. təkmíti se, -ím se, vb. impf. = tekmati se, Cig. (T.).
109. təkmováłən, -łna, adj. wetteifernd, Wett-, nk.
110. təkmovȃnje, n. das Wetteifern, nk.
111. təkmováti, -ȗjem, vb. impf. wetteifern, nk.
112. təkmovȃvəc, -vca, m. der Wetteiferer, nk.
113. təkmovȃvka, f. die Wetteifrerin, nk.
114. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
115. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
116. tekočína, f. ein flüssiger Körper, die Flüssigkeit, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
117. tekočı̑nski, adj. Flüssigkeits-, nk.
118. tekǫ́čnost, f. die Flüssigkeit (als Eigenschaft), Cig. (T.).
119. təkòj, adv. sogleich, Gor.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. takoj.
120. tekótən, -tna, adj. = tečen, gedeihlich, ausgiebig: meso je tekotno, Lašče- Erj. (Torb.).
121. tę́kovən, -vna, adj. Lauf-: tekovni pot, das Stadium, Jap. (Sv. p.).
122. tekovı̑t, adj. = tečen, tekoten, gedeihlich, Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); tekovita jed, Rib.
123. tēkst, m. besedilo, der Text.
124. tekȗn, m. der Läufer, Cig., Jan.; — der Schnelläufer, Zora.
125. tekȗnica, f. das Erdzeislein (mus noricus citellus), Cig.
126. tekȗt, m. die Federlaus, die Hühnerlaus, Jarn., Mur., Cig., C., Mik., BlKr.; — (tekȗt, f., Jan.).
127. tekúta, f. = tekut, jvzhŠt.
128. tel, f., ogr.- C.; pogl. tla.
129. telȃb, m. der Messerrücken, Guts.
130. telȃbəc, -bca, m. dem. telab, Guts.; t. ali nožni hrbet, Jarn. (Sadj.).
131. telakínati, -am, vb. impf. = takljati: jajca t., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. talikati.
132. telàv, -áva, adj. razpokan, ne cel: telava smreka, deska, Notr.; — ( nam. tulav?).
133. telázast, adj. plump, Guts.
134. telca, f. dem. tel; das Podium (in der Schule), ogr.- C.
135. tę́łce, n. dem. das Kälbchen; pl. telca = teleta, Gor., Trub.
136. tę̑lčar, -rja, m. der Kälberhändler, C.
137. téłče, -eta, n. = telce, jvzhŠt.
138. téłčək, -čka, m. = telče, das Kälblein, Cig., C., Notr., Dol., Gor.; — tudi psovka nerodnemu človeku, Gor.; — tełčə̀k, -čkà, Gor.
139. tełčìč, -íča, m. dem. telce; das Kälblein, C.; kajk.- Valj. (Rad).
140. tę̑łčji, adj. Kälber-: gnal je teleta past na telčjo stajo, Levst. (Zb. sp.).
141. téle, -ę́ta, n. 1) das Kalb; — morsko tele, der Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — psovka neumnemu, nerodnemu človeku; — 2) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.; — das Kernholz, vzhŠt.- C.
142. telę́ba, f. = velik kos ( n. pr. kruha), Kr.
143. telebàn, -ána, m. 1) ein ungeschickter, plumper Mensch, der Klotz, der Lümmel; — 2) ein großes Stück von einer Sache, Notr.; — 3) neka alka: die Lumme (uria troile), Erj. (Z.).
144. telebánast, adj. plump.
145. telebȃnski, adj. lümmelhaft, Cig.
146. telę́bast, adj. plump.
147. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
148. telebávast, adj. plump, ungeschickt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
149. telebávost, f. die Plumpheit, Cig.
150. telę̑bəc, -bca, m. ein plumper Mensch, Cig.
151. telę́bən, -bna, adj. = telebavast, Pjk. (Črt.).
152. telę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) aus Ungeschicklichkeit fallen, plumpen, anstoßen, anprallen; na tla t.; ob zid t. z glavo; — 2) plump fallen machen, plumpen machen: t. koga na tla.
153. telę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. = telebiti.
154. téłəc, -łca, m. ein männliches Kalb, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); telci, Kälber ( übhpt.).
155. telę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. dumme Scherze vorbringen, Mur.
156. telečják, m. 1) der Tornister, Cig., Vrt., Cv.; ( hs.); — 2) der Kalbstall, C.
157. telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.
158. telę̑čnik, m. die Gebärmutter der Kühe, C.
159. telefōn, m. der Fernsprechapparat, das Telephon.
160. telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
161. telegrāf, m. brzojav, der Telegraph.
162. telegrafı̑ja, f. brzojavstvo, die Telegraphie.
163. telegrāfski, adj. brzojaven, Telegraphen-, telegraphisch.
164. telegrām, m. brzojavka, das Telegramm.
165. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Tublje na Krasu- Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Koblja glava na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. talog.
166. telembàn, -ána, m. = teleban, BlKr.
167. telę́mbast, adj. = telebast, Svet. (Rok.).
168. téłən, -łna, adj. trächtig (o kravi), Mur.- Cig., Jan.
169. telẹ́nge, f. pl. = telege, Toplice ( Dol.).
170. tẹlę̑sce, n. dem. telo; das Körperchen.
171. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
172. tẹlesína, f. die Körpermasse, Cig., DZ.
173. teleskōp, m. daljnogled, das Teleskop.
174. teleskōpən, -pna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
175. teleskōpski, adj. teleskopisch, Jan. (H.).
176. tẹlę̑snat, adj. = životen, körperreich, Cig.
177. tẹlę̑snica, f. = driska, die Diarrhöe, der Durchfall, Bolc- Erj. (Torb.).
178. tẹlę̑snik, m. del mašniške obleke, das Corporale, C.
179. tẹlesnína, f. 1) der Körperinhalt, V.-Cig., Sen. (Fiz.); — 2) etwas Körperliches, Cig. (T.).
180. tẹlę̑snost, f. die Körperlichkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
181. tẹlesomę́rən, -rna, adj. stereometrisch, Jan.
182. tẹlesomę̑rje, n. die Körpermessung, Cig. (T.); die Stereometrie, Jan.
183. tẹlesomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, C.
184. telę̑tar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig., Jan.
185. teletáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
186. telę́tast, adj. kälberhaft, Cig., Jan.
187. telę́tce, n. dem. tele; das Kälblein.
188. telę̑tina, f. das Kalbfleisch; — das Kalbfell oder Kalbleder.
189. telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.
190. telę́tji, adj. = telečji, Štrek.
191. telę́tovən, -vna, adj. kalbledern, Jan.
192. telę́tovina, f. = teletina, Cig., Jan., C.
193. telẹ́žica, f. dem. telega; der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
194. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.
195. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., Savinska dol.- DSv.
196. telẹ̑žnjak, m. 1) = teležnik 1) in 2), jvzhŠt.
197. telíca, f. das Kuhkalb, eine junge Kuh.
198. telı̑čar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig.
199. teličáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
200. telı̑čək, -čka, m. das Ochsenkalb.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani