Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (1.001-1.100)

  1. devetę̑rnat, adj. = deveteren.
  2. deveterokǫ̑tnik, m. das Enneagon, Cig. (T.).
  3. deveterozobàt, -áta, adj. neunzackig, Cig.
  4. devetfúntən, -tna, adj. neunpfündig, Cig.
  5. devę̑tkratən, -tna, adj. neunmalig.
  6. devetlẹ́tən, -tna, adj. neunjährig.
  7. devetnajstę̑r, num. neunzehn, neunzehnerlei; prim. četver.
  8. devetnajstę̑ren, -rna, adj. neunzehnfältig.
  9. devetnajstę̑rka, f. der Neunzehner, Jan.
  10. devetnajstę̑rnat, adj. neunzehnfach.
  11. devetnájstkratən, -tna, adj. neunzehnmalig.
  12. devetnajstlẹ́tən, -tna, adj. neunzehnjährig.
  13. devetokǫ́tən, -tna, adj. neuneckig, Cig.
  14. devettẹ́dənski, adj. neunwöchentlich, Cig.
  15. dietētičən, -čna, adj. diätetisch, Jan.
  16. dietētika, f. nauk, kako je treba živeti in se hraniti, die Diätetik.
  17. dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
  18. dīmetər, -tra, m. dvo- ali četverostopen verz, der Dimeter, Cig. (T.).
  19. diskōntən, -tna, adj. Disconto-, Cel. (Ar.).
  20. dlẹ́tən, -tna, adj. Meißel-; dletni sveder, der Meißelbohrer (im Bergbau), V.-Cig.
  21. dlẹ́təvce, n. dem. dletvo.
  22. dobı̑tək, -tka, m. 1) = dobiček, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Trub.; želeti nepoštenega dobitka, Dalm.; za svojega dobitka in užitka voljo, Krelj; — 2) der Gewinst: vsi teko, ali le eden sam dobitek vzame, Dalm.; prvi, drugi dobitek (pri tekmanju, srečkanju i. t. d.), nk.; tudi: dobítək.
  23. dobı̑teljica, f. der Treffer: glavna d., der Haupttreffer, DZ.
  24. dobítən, -tna, adj. einbringlich, Cig., Jan.
  25. dobı̑təv, -tve, f. die Erlangung, die Gewinnung, Cig., Jan.; Samuelova daritev in boja d., Ravn.; — der Gewinn, Mur., Cig.
  26. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  27. dobrohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  28. dobrọ̑tən, -tna, adj. 1) Bonitäts-: dobrotni razred, Bonitätsclasse, Nov.; — 2) gütig.
  29. docvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = docvesti: ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele? Erj. (Izb. sp.).
  30. dočútən, -tna, adj. wahrnehmbar, Cig. (T.).
  31. dodȃtək, -tka, m. die Zugabe, der Zusatz; der Nachtrag, der Anhang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  32. dodátən, -tna, adj. Ergänzungs-, Additional-, Nachtrags-, Cig.; dodatni dogovor, die Additionalconvention, Cig.; dodatno vprašanje, eine Zusatzfrage, nk.; dodatna določila, Nachtragsbestimmungen, DZ.; dodatni kredit, der Nachtragscredit, DZ.; — nachträglich, Jan., Cig. (T.); dodatno k razglasu, im Nachhange zur Kundmachung, DZ.
  33. dodẹlı̑təv, -tve, f. die Ertheilung, Cig., C.
  34. dohı̑tək, -tka, m. 1) das Ereilen; — 2) der in der Rennbahn errungene Preis, Mur., V.-Cig.; vsi teko, ali le eden sam dohitek prejme, Schönl.
  35. dohitẹ́ti, -ím, vb. pf. eilend erreichen; Dunaj v noč' in dnevu dohiti, Npes.-K.; d. koga, ereilen, einholen; pri kakem delu koga dohiteti, jvzhŠt.; zamujeno d., das Versäumte nachholen, Cig.
  36. dohitẹ́vati, -am, vb. impf. ad dohiteti; zu ereilen, nachzuholen suchen (pflegen), Cig., Jan.
  37. dojı̑təv, -tve, f. 1) die Säugung; — 2) das Melken, Mur.
  38. dolȇtək, * -tka, m. kar koga doleti, das Geschick, C.
  39. dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.- C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
  40. doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.
  41. doletẹ́vati, -am, vb. impf. = doletevati, Jan.
  42. dołgolẹ́tən, -tna, adj. langjährig.
  43. dołgonítən, -tna, adj. langfädig, Cig.
  44. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
  45. dołgopŕstən, -stna, adj. langfingerig, Cig.
  46. dołgọ̑stən, -stna, adj. Längen-; dolgostna mera, das Längenmaß, Cig. (T.), Cel. (Ar.); dolgostno povečavanje, lineare Vergrößerung, Žnid.
  47. dołgótən, -tna, adj. = dolgosten, Jan.
  48. dołgovrátən, -tna, adj. langhalsig, Cig.
  49. določı̑təv, -tve, f. die Bestimmung, nk.
  50. dołžnọ̑stən, -stna, adj. Pflicht-, Jan.
  51. domẹnı̑təv, -tve, f. die Verabredung, das Einverständnis, DZ.
  52. doplȃtək, -tka, m. die Nachzahlung, die Zubuße, Jan., vzhŠt.- C.; davkovni d., die Nachtragssteuer, DZ.; redni, preizredni d., DZ.
  53. dopołnı̑tən, -tna, adj., pogl. dopolnitven.
  54. dopołnı̑təv, -tve, f. 1) die Ergänzung; — 2) die Erfüllung, Mur.; razodel je z dopolnitvijo svoje obljube svojo zvestobo, Ravn.
  55. dopȗstək, -tka, m. die Erlaubnis, C.; — prelog plačilnega dne, die Gnadenfrist, der Indult, V.-Cig.
  56. dopȗstən, -stna, adj. 1) Concessions-, Erlaubnis-: dopustno pismo, die Concessionsurkunde, DZ.; dopustni list, der Licenzschein, Jan.; — 2) dopústən, zulässig, V.-Cig., DZ.; permissiv, ( phil.) Cig. (T.).
  57. dopustı̑təv, -tve, f. die Zulassung, die Concession, DZ.
  58. dorȃstək, -stka, m. kar doraste ( n. pr. žita): = žetev, C.
  59. dosmŕtən, -tna, adj. lebenslänglich, Cig., Jan., C., nk.; dosmrten ud kakega društva, nk.; dosmrtni dohodek, die Leibrente, Jan.
  60. dospẹ̑tək, -tka, m. 1) die Einholung, M.; — 2) das Erreichte, der Erfolg, C.
  61. dostátən, -tna, adj. hinlänglich, Cig. (T.), nk.; — hs.
  62. dóstikratən, -tna, adj. oftmalig, Mur., Jan.
  63. došę́stek, * -stka, m. = prihod, Habd.- Mik., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  64. doštẹ̑təv, -tve, f. die Addition, Cig.
  65. doštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. hinzuzählen, hinzuaddieren.
  66. doštẹ̑va, f. die Addition, Jan., C.
  67. doštẹvȃłnica, f. die Additionstafel, Jan.
  68. doštẹ́vanje, n. das Hinzuzählen, das Addieren.
  69. doštẹ́vati, -am, vb. impf. ad došteti; hinzuzählen, hinzuaddieren.
  70. doštẹvína, f., doštevine, die Additionsposten, C., Z.
  71. dotȇc, adv. = do tod, ogr.- C.
  72. dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.
  73. dotedánji, adj. bis damals reichend: vsi dotedanji znanstveni spisi, Let.
  74. dotę́gati, -am, vb. impf. ad dotegniti.
  75. dotę́gniti, -nem, vb. pf. 1) nachtragen, DZ.; nachkommen, einholen, Jan.; — 2) auskommen, aufkommen, Jan., C.; — = utegniti: nisem dotegnil priti, ich hatte keine Zeit zu kommen, C.; — ausreichen, C.; to mi ne dotegne, ich kann damit nicht auskommen, Cig.
  76. dotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) die Einholung, Cig.; — 2) der Ablauf: pred dotekom izplačilnega roka, DZ.
  77. dotẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad doteči; 1) zufließen, Jan.; kri (v možgane) doteka, Let.; — 2) ablaufen: zuende gehen, Cig.; ura mi doteka, C.; — fällig werden: menice dotekajo, Cig. (T.); — 3) d. se, zuende, zugrunde gehen, C.
  78. dotéklost, f. die Fälligkeit, Cig., DZ.
  79. dotəkníti se, -táknem se, vb. pf. berühren: d. se koga, česa.
  80. dotəknjénje, n. die Berührung.
  81. dotésati, -tę́šem, vb. pf. mit dem Zimmern fertig werden, fertig zimmern; dotesan, beilfertig, Cig.
  82. dotę́žən, -žna, adj. vollwichtig, Cig. (T.).
  83. doumẹ́tən, -tna, adj. unterrichtsfähig, verständig, C.
  84. dovolı̑təv, -tve, f. die Bewilligung; brez dovolitve, ohne Erlaubnis, Levst. (Nauk).
  85. dovršı̑təv, -tve, f. die Vollendung, Cig., Jan., nk.
  86. dovzę́tən, -tna, adj. empfänglich, Cig. (T.), C., nk.; d. za duševne vtiske, Jurč.
  87. dozorı̑tev, -tve, f. die Reife, C.
  88. dožę̑təv, -tve, f. die Beendigung des Getreideschnittes, Z.
  89. dožı̑tək, -tka, m. das Erlebnis: čudoviti dožitki, Abenteuer, Šol.; pripovedovati o svojem dožitku, Jurč.
  90. doživótən, -tna, adj., SlN., Zora, ( hs.), pogl. dosmrten.
  91. dragótən, -tna, adj. kostbar, Jan.
  92. drȃstək, -stka, m. der Reiz, C.
  93. dratę̑n, adj. aus Draht.
  94. drážestən, -tna, adj. reizend, Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  95. dražı̑telj, m. der Licitant, Levst. (Cest.).
  96. drẹmȏtəc, -tca, m. = dremota, Cig., Jan.; pozno je bilo in dremotec nas je grudil, Glas.
  97. drẹmótən, -tna, adj. schlaftrunken, schläfrig; njih oči so bile dremotne, Jan. (Slovn.); — dan čemeren in dremoten, Erj. (Izb. sp.).
  98. drẹ̑təv, -tve, f. = dreta 1), Jan.
  99. drgétəc, -tca, m. das Beben, das Zittern, Cig., Jan.; drgetec me je prijel, me ima, Z., SlGor.
  100. drhtẹ́ti, -ím, vb. impf. = drgetati, Cig., Jan., C., Mik., nk.; vse drhti po meni, alles zittert in mir, Z.; drhteč od veselja, nk.; — d. po čem, vor Verlangen nach etwas zittern, Z.; auf etwas erpicht sein, Cig.

   501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA