tečen (18)

1. tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
2. tečénje, n. das Laufen; der Lauf: v tečenju let, Levst. (Zb. sp.).
3. bibliotēčən, -čna, adj. = knjižničen, Cig.
4. dẹtę́čən, -čna, adj., pogl. detetčen.
5. natę́čən, -čna, adj. lästig, Cig., Mik., Gor., Ig.
6. netę́čən, -čna, adj. 1) ungedeihlich; netečna jed = jed, ki nič ne tekne; — 2) unersättlich, Cig.; n. človek, = človek, kateremu nič ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) lästig, beschwerlich, zudringlich, widerlich, Cig., Jan., Dol., Gor.; ( prim. natečen).
7. opotę́čən, -čna, adj. = opoteč, opotočen, Z.
8. pę́təčən, -čna, adj. Freitags-, Fasten-: petečna jed, petečen dan, C.
9. pritečę́nək, -nka, m. -nka, f. das Wild, das aus einem fremden Revier hergekommen ist, V.-Cig.
10. samotę́čən, -čna, adj. s. je sadni sok, ki sam priteka, ne da bi se sadje stiskalo, Gor.
11. svę́təčən, -čna, adj. festtäglich, festlich, Mur., Jan., C.; svetečni dan, der Festtag, Meg., C.; svetečna propoved, die Festpredigt, Raič ( Let.); (svetę́čən, Mur., Meg.).
12. vtę́čən, -čna, adj. = tečen, Mur., Cig.
13. netę̑čnik, m. 1) človek, kateremu nič ne tekne: ti si pravi netečnik! Lašče- Levst. (Rok.), Rib.; der Vielfraß, Cig., Jan., Škrinj.; — 2) jed, katera nič ne tekne, eine ungedeihliche Speise: močnik netečnik, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Zudringliche, Jan. (H.); prim. netečen 3); — 4) die Rohrdommel (ardea stellaris), Frey. (F.).
14. pretéči, -téčem, vb. pf. 1) durchlaufen; vso pot p.; mesto, polje p.; — pot komu p., jemandem quer in den Weg rennen: če preteče komu zajec pot, znači to nesrečo, Navr. (Let.); pretekla mu je stara baba pot, LjZv.; — durchfließen; — 2) eine bestimmte Zeit hindurch laufen: celo uro p., Cig.; — 3) vorbeifließen, verströmen; preteklo bode še mnogo vode, da se ta reč izdela; — vergehen, verstreichen (o času); kadar leto preteče; pretekel, vergangen; pretekli čas; preteklo nedeljo, am verflossenen Sonntag; (manj pravilno: pretečen); — 4) im Laufen zuvorkommen, den Vorsprung abgewinnen: p. koga.
15. prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.
16. svečȃn, adj. feierlich, festlich, Cig., Jan., nk.; — hs.; pogl. svetečen.
17. tekótən, -tna, adj. = tečen, gedeihlich, ausgiebig: meso je tekotno, Lašče- Erj. (Torb.).
18. tekovı̑t, adj. = tečen, tekoten, gedeihlich, Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); tekovita jed, Rib.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani