tal (801-900)

801. porázən, -zna, adj. t. j. po razu, nach dem Streichbrett, Cig.; — wagerecht, horizontal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
802. porodı̑łnica, f. die Gebäranstalt, Cig., Levst. (Nauk).
803. porodnı̑ščnica, f. = porodilnica, die Entbindungsanstalt, Jan., Nov.
804. poskuševalíšče, n. die Versuchsanstalt, Nov., DZ.
805. poskuševalíščən, -ščna, adj. zur Versuchsanstalt gehörig: poskuševalı̑ščnọ osobje, DZ.
806. posmŕtən, -tna, adj. nach dem Tode stattfindend; posmrtna slava, der Nachruhm; posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.
807. posnę̑mək, -mka, m. 1) der Abhub (der Karten), Jan.; — 2) posnemki = smeti, ki pri ravnanju žita o mlatvi na površju ostajajo v rešetu, Kras; — 3) das Nachgebildete, das Nachgeahmte, die Nachbildung, die Nachahmung, Cig., Jan., DZ.; die Copie, Cig., Jan., C.; potrjeni posnemki pramere, DZ.; — eine nachahmende Gestalt, Erj. (Min.), Cig. (T.).
808. posojı̑łnica, f. die Leihanstalt, Jan., C.; — die Vorschusscasse, Nov., nk.
809. postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.- Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.- Valj. (Rad).
810. postȃva, f. 1) die Leibesgestalt, der Körperbau; človek lepe, majhne, čvrste postave; — die Bildsäule, Gor.- Cig., ZgD.; — 2) die Stellung, Cig., Jan.; — 3) das Capitel eines Buches (v cerkvenem jeziku); — 4) = zakon, das Gesetz; osnovna p., das Fundamentalgesetz, tiskovna p., das Pressgesetz, nk.; postave dajati, Gesetze geben; (po nem.).
811. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
812. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
813. potájən, -jna, adj. heimlich, C.; potajne misli, die Mentalreservation, C.; potajno, heimlich, Cig., Jan.
814. potrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nöthig haben, bedürfen, brauchen; pomoči p.; potrebujem tvojega krsta, Ravn.- Mik.; kaj (česa) potrebuješ? koliko potrebuješ? vse, kar (česar) potrebujem; — 2) verlangen, fordern: p. od koga s kapitalom tudi obresti, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); dolžnost od nas potrebuje, C.
815. prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.
816. pravoslávən, -vna, adj. zum orientalisch-orthodoxen Glaubensbekenntnisse gehörig; — rus., hs.
817. pravoslȃvje, n. das orientalisch-orthodoxe Christenthum, nk.
818. pravoslȃvnik, m. ein orientalisch-orthodoxer Christ, C.
819. pravoslávnost, f. die Angehörigkeit zum orientalisch-orthodoxen Glaubensbekenntnisse, nk.
820. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
821. prečiščȃłnica, f. die Raffinieranstalt, die Raffinerie, Cig., Jan., DZ.
822. prečutljìv, -íva, adj. überaus o. allzuempfindsam, sentimental, Jan., Cig. (T.).
823. prečutljívost, f. die Sentimentalität, Jan., Cig. (T.).
824. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
825. predẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Scheidewand, Mur., Cig.; gorski p., das Scheideeck, Cig. (T.); p. je teme prehodnega sedla, Jes.; — die Scheide: na predelu mej narodnim in umetnim pesništvom, Zv.; — 2) die Abtheilung: p. za gledavce, der Zuschauerraum, Cig.; eine Abtheilung des Hauses, das Gemach, Cig.; die Kammer, Dalm.; — ein mit Brettern abgesonderter Raum, der Verschlag, Cig.; — die Loge, Navr. (Kop. sp.); — der Stand im Stalle, Guts., Jarn.; — 3) = predal, das Fach, die Lade, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; — die Rubrik, Jan., C.; — 4) die Region ( geogr.), Cig. (T.); die Gegend, nk.; ( hs.); — 5) der Zweig ( z. B. eine Wissenschaft), Cig., DZ.; — tudi: prédẹł, -dẹ́la.
826. predhlẹ̑vje, n. der Hof vor einem Stall, Cig.
827. predı̑łnica, f. die Spinnanstalt, die Spinnerei, Guts., Cig., Jan.; die Spinnfabrik, C., nk.
828. prẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; prednja stran, die Vorderseite; der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.); prednji zobje, die Vorderzähne; prednja vojska, die Avantgarde, Cig., Jan.; prednja straža, der Vorposten, Cig., Jan.; prednji oltar, = veliki oltar, der Hauptaltar, Mur.; prednja moka, das Mundmehl, Cig.; prednja izba, das Vorzimmer, Cig., Jan.; prednji želodec, der Vormagen, Cig. (T.); prednji rek, der Vordersatz, Cig. (T.); prednji sklep, der Prosyllogismus, Cig. (T.); — der Zeit nach vorausgehend, der erste: prednji dan sva nakladala, drugi dan vozila, Levst. (M.); prednji roj, Gol.
829. predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — ( fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.
830. predrugáčiti, -ȃčim, vb. pf. umgestalten, umändern; p. se; sich ändern.
831. pregrȃda, f. 1) die Scheidewand, Jan., Cig. (T.), C.; svinjak ima po sredi pregrado, jvzhŠt.; die Abzäunung bei Wasserbauten, die Krippe, Cig., C.; — die Barriere, Cig., C.; — der Schlagbaum (im Stalle), Cig.; — 2) das Abgetheilte: die Abtheilung, das Fach, Cig.; ( z. B. im Getreidekasten), C., Notr.; — die Einfriedung, die Umzäunung, C., Valj. (Rad); — tudi: prẹ́grada, Notr., jvzhŠt.
832. prehę̑ntati, -am, vb. pf. = prekaniti: dolgo se je branil, nazadnje so ga vendar prehentali, BlKr.
833. preináčiti, -ȃčim, vb. pf. anders gestalten, ändern, Cig., Jan., ogr.- M., C., Erj. (Som.), nk.
834. prekrę́čiti se, -im se, vb. pf. die Quergrätsche machen: od tal prekrečivši se skočiti, Telov.
835. prelíčiti, -im, vb. pf. umgestalten: poezijo na smeh p. (travestieren), Cig.
836. 1. premétati, -mę́čem, I. vb. pf. durch Werfen an einen andern Ort schaffen, überwerfen; p. kaj iz enega kota v drugi kot; žito p., das Getreide durchschaufeln, Cig.; vse sem premetal po sobi, pa nič nisem našel; — II. premẹ́tati -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. = premetavati, Z., Dol.- Levst. (Zb. sp.); premetaje vnanjo nogo hoditi, premetaje hoditi (mit Übertreten), Telov.
837. prenaredíti, -ím, vb. pf. umarbeiten, umändern, umgestalten, modificieren; očetovo suknjo za sina p.; p. pravila; p. ustavo; reformieren: p. šolstvo.
838. preoblíčiti, -lı̑čim, vb. pf. die Gestalt verändern, Z.; — verformen, Cig.
839. preobražȃj, m. die Umgestaltung, C., Cig. (T.); die Verwandlung ( zool.), Cig. (T.).
840. preobraževáłən, -łna, adj. umformend: preobraževȃłna moč, die Umgestaltungskraft, Zora.
841. preobraževȃvəc, -vca, m. der Umgestalter, Jan. (H.).
842. preosnǫ̑va, f. die Umgestaltung, Jan., nk.
843. preravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) anders einrichten, umgestalten, umformen, Jan., C.; — begleichen: dolg p.; krivico p., das Unrecht gut machen, C.; p. s kom, sich mit jemandem vergleichen, C.; — 2) mittelst eines Siebes (Reiters) durch und durch oder von neuem reinigen: žito p.; — 3) p. se, die Nachgeburt von sich geben, SlGradec- C.
844. prerę̑htati, -am, vb. pf. = prerešetati, durchreitern, C.; — durchhecheln: ne more se trpeti, da bi nekatere klepetulje celo faro prerehtale, Jap. (Prid.); — prim. rehta.
845. preskrbovȃłnica, f. die Verpflegungsanstalt, Cig.
846. preskrbovánəc, -nca, m. der Pfründner (einer Versorgungsanstalt), Cig., Jan.
847. preskrbovánka, f. die Pfründnerin (einer Versorgungsanstalt), Jan. (H.).
848. presnǫ̑va, f. die Umgestaltung, die Reorganisation, Cig., C., nk.; — der chemische Process, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); der Stoffwechsel, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
849. presnováti, -snújem, vb. pf. eig. den Zettel am Webstuhle anders aufziehen, Z.; — umgestalten, reformieren, nk.
850. prestán, adj. = prestal; prestana jed.
851. prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.- Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.- Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.- Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.- Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.- Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.- Valj. (Rad).
852. prestrojı̑təv, -tve, f. die Umgestaltung, Jan.; die Reorganisation, C.
853. prestváriti, -stvȃrim, vb. pf. umschaffen, umgestalten, Mur., Cig., Jan.; prestvariti puste ledine v plodonosne njive, LjZv.
854. pretiskováti, -ȗjem, vb. impf. 1) neuerdings drucken, neue Auflagen veranstalten; knjige p., Cig. (T.); — prim. pretiskati I.; — 2) durchdrücken, Z.; — einpressen, einklemmen, Jan.; — prim. pretisniti 2).
855. pretvǫ̑rba, f. die Umgestaltung, DZ., nk.; der Metaplasmus ( gramm.), Cig. (T.); die Verwandlung ( math.), Cel. (Ar.).
856. pretvoríti, -ím, vb. pf. 1) anders machen, umwandeln, umgestalten, Cig. (T.), DZ., C.; p. koga v zver, Npr. ( kajk.)- Valj. ( Glas.); verwandeln, Cel. (Ar., Geom.); — 2) p. se, sich verstellen, Cig. (T.).
857. preustròj, -strója, m. die Umgestaltung: p. stare države, Let.
858. prevaževȃłnica, f. die Frachtanstalt, Cig.
859. prevǫ́zən, -zna, adj. 1) Durchfuhr-, Transito-, Cig., Jan., Cig. (T.); prevǫ̑zna trgovina, der Durchfuhrhandel, Cig. (T.); prevozno blago, die Durchfuhrware, Cig.; prevozna poslatev, die Transitosendung, DZ.; — Transport-, Fracht-, Cig., Jan.; prevozni zavod, die Transportanstalt, DZ.; prevozna ladja, das Frachtschiff, Cig.; — Durchfahrts-: prevozni kosovi, Durchfahrtsstrecken, Levst. (Cest.); prevozna cesta, die Durchfahrtsstraße, DZkr.; — 2) transportabel, Jan.
860. prevǫ̑zništvọ, n. die Transportunternehmung, die Transportanstalt, DZ.
861. prezgọ̑daj, adv. zu früh; prezgodaj je še, ne bom še vstal; zu frühzeitig, vor der Zeit; p. si prišel, boš moral čakati.
862. pribȗrkati, -am, vb. pf. z burkami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
863. pridẹlovȃłnica, f. die Productionsanstalt, DZ.
864. príglavica, f. die Unannehmlichkeit, die Fatalität, das Malheur, Rib.- Mik., C.; — prim. preglavica.
865. prigọ́dən, -dna, adj. 1) zufällig, Cig., C., M.; accidental, Cig. (T.); — 2) = prigodnji, frühzeitig, C.; — prigodno = zgodaj, na vse prigodno, in aller Frühe, C.; — rechtzeitig, C.; ( prim. god, pri godu); — 3) = priličen, tauglich, passend, C.; mera snovi prigodna, Zv.; — tüchtig: kdor pametno in zmerno živi, on je vselej prigoden in njegov duh dobre volje, Slom.; — Gelegenheits-: prigodna pesen, Cig. (T.).
866. priklàd, -kláda, m. 1) die Zulage (zum Gehalt), DZ.; delovni, hodovni, osebni, ranjenski, službenoletni p., die Arbeits-, Marsch-, Personal-, Verwundungs-, Dienstalterszulage, DZ.; der Zuschlag (zu einer Steuer), Cig., Jan., C., DZ.; p. na žganje, Cig.; — die pfarrliche Collectur als Rente, Jarn., Mik.; — 2) das Beispiel, Mur., Jan., C., Mik., Danj.- Valj. (Rad); na priklad, zum Beispiel, Raič ( Let.); — 3) v priklad mi hodi, es passt mir, Jurč.; — tudi: príklad, Levst. (Rok.).
867. priklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) zukommen lassen, V.-Cig.; če mi Bog prikloni to srečo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) beugen, neigen, Mur., Cig., Jan.; glavo p., Z.; — priklonil se je dan, der Tag hat sich geneigt, Levst. (Zb. sp.); — p. se, eine Verbeugung machen, sich verneigen, sein Compliment machen; do tal, nizko se p. komu, sich vor jemandem tief verbeugen.
868. prikvantáti, -ȃm, vb. pf. = s kvantami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
869. prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
870. prilı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, der Zuguss, Cig., C.; — der Zusatz (bei Metallen), Cig.
871. primeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. meckernd kommen: koze so domov primeketale.
872. primŕzniti, -mȓznem, vb. pf. anfrieren; jezik k železu primrzne; stal je, kakor da bi bil primrznil, Z.
873. pripovẹ́dən, -dna, adj. 1) gerne erzählend, gesprächig, C.; postal je nekoliko bolj pripoveden, Jurč.; — 2) erzählend, episch: pripovedno pesništvo, Jan., nk.
874. 2. prirę̑dba, f. die Herrichtung, die Vorbereitung, die Adaptierung, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; p. davka, die Veranlagung der Steuer, Cig. (T.); — die Appretur, der Veredlungsverkehr, DZ.; — die Veranstaltung, nk.
875. priredı̑telj, m. der Veranstalter, nk.
876. priredı̑təv, -tve, f. die Veranstaltung, nk.
877. 2. priredíti, -ím, vb. pf. 1) herrichten, adaptieren, Jan., Cig. (T.), C., nk.; p. za tisk, für den Druck vorbereiten, Cig. (T.); (Erze) aufbereiten, Cig. (T.); — vorkehren, veranlassen, (prirę́diti) Levst. (Nauk); — veranstalten, arrangieren, nk.; p. veselico; — 2) coordinieren ( gramm.), Jan. (H.).
878. priredník, m. der Veranstalter, der Arrangeur, Jan. (H.).
879. prirę́janje, n. die Veranstaltung, nk.
880. prirejeváti, -ȗjem, vb. impf. = prirejati, veranstalten, nk.
881. pristáti, -stȃnem, vb. pf. 1) = stopiti na kaj, BlKr.- Let.; — landen, Cig., Jan., Vrt.; — pristal je k hiši, er hat zugeheiratet, Svet. (Rok.); — 2) p. na kaj, auf etwas eingehen, in etwas einwilligen, es gutheißen, bewilligen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — eingestehen: on je pristal, vzhŠt.; — 3) = pristati (-stojim), passen, LjZv.
882. pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.- Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
883. pristváriti, -stvȃrim, vb. pf. 1) anerschaffen, Cig.; — 2) gestalten, Šol.; tako je pristvarjen, er ist so geartet, jvzhŠt.
884. prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.
885. pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
886. prvolẹ̑tnik, m. ein Studierender des ersten Jahrganges einer Anstalt, nk.; — hmelj p., der Jungferhopfen, Cig.
887. prvolìk, -líka, m. die Kerngestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
888. psǫ̑vnica, f. der Hundestall, C.
889. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
890. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
891. rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
892. rȃčnik, m. 1) der Entenstall, Cig.; — 2) = racman, Guts.
893. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
894. rȃłnik, m. das Pflugeisen, Guts.; = črtalo, Z.
895. rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
896. ravnolę́žən, -žna, adj. in einem Niveau liegend, Cig. (T.); — = vodoraven, horizontal, Vrt., Nov.
897. ravnovísən, -sna, adj. horizontal schwebend: ravnovı̑sni drog, die Balancierstange, Cig.
898. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
899. rázati, -am, vb. impf. 1) streichen (beim Messen des Getreides), Cig., BlKr.- M.; — razana mera, gestrichenes Maß, BlKr.- M.; — 2) horizontal machen, h. t.- Cig. (T.).
900. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani