tal (780-879)

780. pogorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) in Feuer aufgehen, abbrennen, verbrennen; hiša je do tal pogorela; pogorel sem, ich bin durch eine Feuersbrunst verunglückt; drva so vsa pogorela; — 2) pogorelo je po meni, es ist mir warm geworden ( z. B. infolge des Schreckens), jvzhŠt.
781. pogrę́bən, -bna, adj. Beerdigungs-, Leichen-; pogrę̑bni stroški, die Leichenkosten; pogrebni voz, der Leichenwagen, Cig.; pogrebno društvo, der Leichenverein, Cig.; pogrebna četrt letne plače, das Conductsquartal, Levst. (Pril.).
782. pohȃba, f. die Missgestaltung am menschlichen Körper: kuta bi pokrila te pohabe, Jurč.; — učena p., eine gelehrte Verhunzung, Levst. ( LjZv.); = pohabljen človek, pokveka: ti pohaba, ti! Svet. (Rok.); pohaba in krivenča, Levst. (Zb. sp.).
783. pohlẹ̑vje, n. die Stallungen, Z.; ne maram za kozla tvojega pohlevja, Ravn.- Valj. (Rad).
784. 1. pojȃta, f. ein Wirtschaftsgebäude: = kaka suhota ali poslopje, Lašče- Erj. (Torb.); die Wagenremise, C.; der Schoppen, BlKr.; die Scheuer, Habd.- Mik.; pojate se od žita šibijo, Slom.; — der Stall, Habd.- Mik.; eine unbedachte gemauerte Hürde, Notr.; — eine armselige Hütte, ogr.- C.; eine Bretterhütte, Poh.; — ein weitläufiges Gebäude, Z., Gor.; kakšna pojata je to! (o veliki hiši), jvzhŠt.; — prim. češ., polj. jata, Hütte, Mik. (Et.).
785. pokídati, -kı̑dam, vb. pf. 1) (mit der Gabel, Schaufel) völlig wegschaffen; gnoj, sneg p.; p. iz hleva, izpod živine, den Stall ausmisten; — 2) (mit Unrath) bewerfen, C.; — p. se, sich mit eigenem Unrath beschmutzen; — 3) p. se, Unrath von sich lassen, misten.
786. pokǫ̑nčnik, m. ein gerade aufrechtstehender Baum, Cig.; stebri pokončniki, Jurč.; — = podboj, die Thürpfoste, Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); deklica je stala na pragu, na kamenen pokončnik naslonjena, Jurč.
787. pokorı̑łnica, f. die Correctionsanstalt, die Besserungsanstalt, das Zuchthaus, Cig., Jan., C., Nov.
788. pokvę̑ka, f. etwas Verkrüppeltes, Missgestaltetes, die Missgestalt; das Zerrbild, die Caricatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Burg. (Rok.); — ein verkrüppelter, missgestalteter Mensch.
789. pokvę̑kast, adj. ungestalt.
790. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
791. 1. políca, f. 1) ein horizontal irgendwo ( z. B. an der Wand) angebrachtes Brett, um etwas darauf zu stellen; p. za kuhinjsko pripravo, za bukve; — p. pod oknom, das Fensterbrett; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — das Pflugspannbrett, das Holz, woran die Pflugräder laufen, und worauf der vordere Theil des Grendels ruht, Cig.; — das Querholz an der Egge, Cig., Svet. (Rok.); — das Gesims, Cig., Jan., Mik.; — die Schwinge beim Wagen, Mik.; — das Streichbrett am Pfluge, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — die Tragleiste an der Haspel, V.-Cig.; — der Flügel oder Schaft am Webestuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — das Holz, das in der Mühle den Triebstock hält, Z., jvzhŠt.; — 2) = pola, die einfache Breite der in einen Ballen zusammengelegten Leinwand, C.; — 3) eine niedere, ebene Fläche, C.
792. položȃj, m. die Lage, Cig. (T.), C., nk.; stalen p., stabile Lage, Sen. (Fiz.); — die Form des Zeitwortes ( gramm.), Jan. (H.); — hs.
793. polukovína, f. das Halbmetall, Cig. (T.).
794. poməkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. pf. erschüttern: ti si to deželo pomeketal, Trub.
795. pomẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben: vse je pomezgetalo po meni od strahu, Gor. (?)
796. pomíranje, n. das Dahinsterben, das Aussterben, Cig., M., Štrek.; — die Sterblichkeit (Mortalität), Cig. (T.).
797. pomòr, -mǫ́ra, m. das Sterben, die starke Sterblichkeit; bil je hud pomor; p. in glad; — die Mortalität, Cig. (T.); poprečne številke za pomor, Zv.; — tudi: pómor, -mǫ́ra, Valj. (Rad), jvzhŠt.
798. ponẹmčevȃłnica, f. die Germanisierungsanstalt, SlN.
799. popẹ̑včkanje, n. sentimentales Gesinge: neslano p. in objemčkanje, Jurč.
800. poprȃvnica, f. die Besserungsanstalt, C., DZ., Levst. (Nauk).
801. porázən, -zna, adj. t. j. po razu, nach dem Streichbrett, Cig.; — wagerecht, horizontal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
802. porodı̑łnica, f. die Gebäranstalt, Cig., Levst. (Nauk).
803. porodnı̑ščnica, f. = porodilnica, die Entbindungsanstalt, Jan., Nov.
804. poskuševalíšče, n. die Versuchsanstalt, Nov., DZ.
805. poskuševalíščən, -ščna, adj. zur Versuchsanstalt gehörig: poskuševalı̑ščnọ osobje, DZ.
806. posmŕtən, -tna, adj. nach dem Tode stattfindend; posmrtna slava, der Nachruhm; posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.
807. posnę̑mək, -mka, m. 1) der Abhub (der Karten), Jan.; — 2) posnemki = smeti, ki pri ravnanju žita o mlatvi na površju ostajajo v rešetu, Kras; — 3) das Nachgebildete, das Nachgeahmte, die Nachbildung, die Nachahmung, Cig., Jan., DZ.; die Copie, Cig., Jan., C.; potrjeni posnemki pramere, DZ.; — eine nachahmende Gestalt, Erj. (Min.), Cig. (T.).
808. posojı̑łnica, f. die Leihanstalt, Jan., C.; — die Vorschusscasse, Nov., nk.
809. postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.- Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.- Valj. (Rad).
810. postȃva, f. 1) die Leibesgestalt, der Körperbau; človek lepe, majhne, čvrste postave; — die Bildsäule, Gor.- Cig., ZgD.; — 2) die Stellung, Cig., Jan.; — 3) das Capitel eines Buches (v cerkvenem jeziku); — 4) = zakon, das Gesetz; osnovna p., das Fundamentalgesetz, tiskovna p., das Pressgesetz, nk.; postave dajati, Gesetze geben; (po nem.).
811. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
812. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
813. potájən, -jna, adj. heimlich, C.; potajne misli, die Mentalreservation, C.; potajno, heimlich, Cig., Jan.
814. potrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nöthig haben, bedürfen, brauchen; pomoči p.; potrebujem tvojega krsta, Ravn.- Mik.; kaj (česa) potrebuješ? koliko potrebuješ? vse, kar (česar) potrebujem; — 2) verlangen, fordern: p. od koga s kapitalom tudi obresti, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); dolžnost od nas potrebuje, C.
815. prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.
816. pravoslávən, -vna, adj. zum orientalisch-orthodoxen Glaubensbekenntnisse gehörig; — rus., hs.
817. pravoslȃvje, n. das orientalisch-orthodoxe Christenthum, nk.
818. pravoslȃvnik, m. ein orientalisch-orthodoxer Christ, C.
819. pravoslávnost, f. die Angehörigkeit zum orientalisch-orthodoxen Glaubensbekenntnisse, nk.
820. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
821. prečiščȃłnica, f. die Raffinieranstalt, die Raffinerie, Cig., Jan., DZ.
822. prečutljìv, -íva, adj. überaus o. allzuempfindsam, sentimental, Jan., Cig. (T.).
823. prečutljívost, f. die Sentimentalität, Jan., Cig. (T.).
824. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
825. predẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Scheidewand, Mur., Cig.; gorski p., das Scheideeck, Cig. (T.); p. je teme prehodnega sedla, Jes.; — die Scheide: na predelu mej narodnim in umetnim pesništvom, Zv.; — 2) die Abtheilung: p. za gledavce, der Zuschauerraum, Cig.; eine Abtheilung des Hauses, das Gemach, Cig.; die Kammer, Dalm.; — ein mit Brettern abgesonderter Raum, der Verschlag, Cig.; — die Loge, Navr. (Kop. sp.); — der Stand im Stalle, Guts., Jarn.; — 3) = predal, das Fach, die Lade, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; — die Rubrik, Jan., C.; — 4) die Region ( geogr.), Cig. (T.); die Gegend, nk.; ( hs.); — 5) der Zweig ( z. B. eine Wissenschaft), Cig., DZ.; — tudi: prédẹł, -dẹ́la.
826. predhlẹ̑vje, n. der Hof vor einem Stall, Cig.
827. predı̑łnica, f. die Spinnanstalt, die Spinnerei, Guts., Cig., Jan.; die Spinnfabrik, C., nk.
828. prẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; prednja stran, die Vorderseite; der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.); prednji zobje, die Vorderzähne; prednja vojska, die Avantgarde, Cig., Jan.; prednja straža, der Vorposten, Cig., Jan.; prednji oltar, = veliki oltar, der Hauptaltar, Mur.; prednja moka, das Mundmehl, Cig.; prednja izba, das Vorzimmer, Cig., Jan.; prednji želodec, der Vormagen, Cig. (T.); prednji rek, der Vordersatz, Cig. (T.); prednji sklep, der Prosyllogismus, Cig. (T.); — der Zeit nach vorausgehend, der erste: prednji dan sva nakladala, drugi dan vozila, Levst. (M.); prednji roj, Gol.
829. predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — ( fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.
830. predrugáčiti, -ȃčim, vb. pf. umgestalten, umändern; p. se; sich ändern.
831. pregrȃda, f. 1) die Scheidewand, Jan., Cig. (T.), C.; svinjak ima po sredi pregrado, jvzhŠt.; die Abzäunung bei Wasserbauten, die Krippe, Cig., C.; — die Barriere, Cig., C.; — der Schlagbaum (im Stalle), Cig.; — 2) das Abgetheilte: die Abtheilung, das Fach, Cig.; ( z. B. im Getreidekasten), C., Notr.; — die Einfriedung, die Umzäunung, C., Valj. (Rad); — tudi: prẹ́grada, Notr., jvzhŠt.
832. prehę̑ntati, -am, vb. pf. = prekaniti: dolgo se je branil, nazadnje so ga vendar prehentali, BlKr.
833. preináčiti, -ȃčim, vb. pf. anders gestalten, ändern, Cig., Jan., ogr.- M., C., Erj. (Som.), nk.
834. prekrę́čiti se, -im se, vb. pf. die Quergrätsche machen: od tal prekrečivši se skočiti, Telov.
835. prelíčiti, -im, vb. pf. umgestalten: poezijo na smeh p. (travestieren), Cig.
836. 1. premétati, -mę́čem, I. vb. pf. durch Werfen an einen andern Ort schaffen, überwerfen; p. kaj iz enega kota v drugi kot; žito p., das Getreide durchschaufeln, Cig.; vse sem premetal po sobi, pa nič nisem našel; — II. premẹ́tati -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. = premetavati, Z., Dol.- Levst. (Zb. sp.); premetaje vnanjo nogo hoditi, premetaje hoditi (mit Übertreten), Telov.
837. prenaredíti, -ím, vb. pf. umarbeiten, umändern, umgestalten, modificieren; očetovo suknjo za sina p.; p. pravila; p. ustavo; reformieren: p. šolstvo.
838. preoblíčiti, -lı̑čim, vb. pf. die Gestalt verändern, Z.; — verformen, Cig.
839. preobražȃj, m. die Umgestaltung, C., Cig. (T.); die Verwandlung ( zool.), Cig. (T.).
840. preobraževáłən, -łna, adj. umformend: preobraževȃłna moč, die Umgestaltungskraft, Zora.
841. preobraževȃvəc, -vca, m. der Umgestalter, Jan. (H.).
842. preosnǫ̑va, f. die Umgestaltung, Jan., nk.
843. preravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) anders einrichten, umgestalten, umformen, Jan., C.; — begleichen: dolg p.; krivico p., das Unrecht gut machen, C.; p. s kom, sich mit jemandem vergleichen, C.; — 2) mittelst eines Siebes (Reiters) durch und durch oder von neuem reinigen: žito p.; — 3) p. se, die Nachgeburt von sich geben, SlGradec- C.
844. prerę̑htati, -am, vb. pf. = prerešetati, durchreitern, C.; — durchhecheln: ne more se trpeti, da bi nekatere klepetulje celo faro prerehtale, Jap. (Prid.); — prim. rehta.
845. preskrbovȃłnica, f. die Verpflegungsanstalt, Cig.
846. preskrbovánəc, -nca, m. der Pfründner (einer Versorgungsanstalt), Cig., Jan.
847. preskrbovánka, f. die Pfründnerin (einer Versorgungsanstalt), Jan. (H.).
848. presnǫ̑va, f. die Umgestaltung, die Reorganisation, Cig., C., nk.; — der chemische Process, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); der Stoffwechsel, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
849. presnováti, -snújem, vb. pf. eig. den Zettel am Webstuhle anders aufziehen, Z.; — umgestalten, reformieren, nk.
850. prestán, adj. = prestal; prestana jed.
851. prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.- Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.- Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.- Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.- Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.- Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.- Valj. (Rad).
852. prestrojı̑təv, -tve, f. die Umgestaltung, Jan.; die Reorganisation, C.
853. prestváriti, -stvȃrim, vb. pf. umschaffen, umgestalten, Mur., Cig., Jan.; prestvariti puste ledine v plodonosne njive, LjZv.
854. pretiskováti, -ȗjem, vb. impf. 1) neuerdings drucken, neue Auflagen veranstalten; knjige p., Cig. (T.); — prim. pretiskati I.; — 2) durchdrücken, Z.; — einpressen, einklemmen, Jan.; — prim. pretisniti 2).
855. pretvǫ̑rba, f. die Umgestaltung, DZ., nk.; der Metaplasmus ( gramm.), Cig. (T.); die Verwandlung ( math.), Cel. (Ar.).
856. pretvoríti, -ím, vb. pf. 1) anders machen, umwandeln, umgestalten, Cig. (T.), DZ., C.; p. koga v zver, Npr. ( kajk.)- Valj. ( Glas.); verwandeln, Cel. (Ar., Geom.); — 2) p. se, sich verstellen, Cig. (T.).
857. preustròj, -strója, m. die Umgestaltung: p. stare države, Let.
858. prevaževȃłnica, f. die Frachtanstalt, Cig.
859. prevǫ́zən, -zna, adj. 1) Durchfuhr-, Transito-, Cig., Jan., Cig. (T.); prevǫ̑zna trgovina, der Durchfuhrhandel, Cig. (T.); prevozno blago, die Durchfuhrware, Cig.; prevozna poslatev, die Transitosendung, DZ.; — Transport-, Fracht-, Cig., Jan.; prevozni zavod, die Transportanstalt, DZ.; prevozna ladja, das Frachtschiff, Cig.; — Durchfahrts-: prevozni kosovi, Durchfahrtsstrecken, Levst. (Cest.); prevozna cesta, die Durchfahrtsstraße, DZkr.; — 2) transportabel, Jan.
860. prevǫ̑zništvọ, n. die Transportunternehmung, die Transportanstalt, DZ.
861. prezgọ̑daj, adv. zu früh; prezgodaj je še, ne bom še vstal; zu frühzeitig, vor der Zeit; p. si prišel, boš moral čakati.
862. pribȗrkati, -am, vb. pf. z burkami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
863. pridẹlovȃłnica, f. die Productionsanstalt, DZ.
864. príglavica, f. die Unannehmlichkeit, die Fatalität, das Malheur, Rib.- Mik., C.; — prim. preglavica.
865. prigọ́dən, -dna, adj. 1) zufällig, Cig., C., M.; accidental, Cig. (T.); — 2) = prigodnji, frühzeitig, C.; — prigodno = zgodaj, na vse prigodno, in aller Frühe, C.; — rechtzeitig, C.; ( prim. god, pri godu); — 3) = priličen, tauglich, passend, C.; mera snovi prigodna, Zv.; — tüchtig: kdor pametno in zmerno živi, on je vselej prigoden in njegov duh dobre volje, Slom.; — Gelegenheits-: prigodna pesen, Cig. (T.).
866. priklàd, -kláda, m. 1) die Zulage (zum Gehalt), DZ.; delovni, hodovni, osebni, ranjenski, službenoletni p., die Arbeits-, Marsch-, Personal-, Verwundungs-, Dienstalterszulage, DZ.; der Zuschlag (zu einer Steuer), Cig., Jan., C., DZ.; p. na žganje, Cig.; — die pfarrliche Collectur als Rente, Jarn., Mik.; — 2) das Beispiel, Mur., Jan., C., Mik., Danj.- Valj. (Rad); na priklad, zum Beispiel, Raič ( Let.); — 3) v priklad mi hodi, es passt mir, Jurč.; — tudi: príklad, Levst. (Rok.).
867. priklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) zukommen lassen, V.-Cig.; če mi Bog prikloni to srečo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) beugen, neigen, Mur., Cig., Jan.; glavo p., Z.; — priklonil se je dan, der Tag hat sich geneigt, Levst. (Zb. sp.); — p. se, eine Verbeugung machen, sich verneigen, sein Compliment machen; do tal, nizko se p. komu, sich vor jemandem tief verbeugen.
868. prikvantáti, -ȃm, vb. pf. = s kvantami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
869. prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
870. prilı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, der Zuguss, Cig., C.; — der Zusatz (bei Metallen), Cig.
871. primeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. meckernd kommen: koze so domov primeketale.
872. primŕzniti, -mȓznem, vb. pf. anfrieren; jezik k železu primrzne; stal je, kakor da bi bil primrznil, Z.
873. pripovẹ́dən, -dna, adj. 1) gerne erzählend, gesprächig, C.; postal je nekoliko bolj pripoveden, Jurč.; — 2) erzählend, episch: pripovedno pesništvo, Jan., nk.
874. 2. prirę̑dba, f. die Herrichtung, die Vorbereitung, die Adaptierung, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; p. davka, die Veranlagung der Steuer, Cig. (T.); — die Appretur, der Veredlungsverkehr, DZ.; — die Veranstaltung, nk.
875. priredı̑telj, m. der Veranstalter, nk.
876. priredı̑təv, -tve, f. die Veranstaltung, nk.
877. 2. priredíti, -ím, vb. pf. 1) herrichten, adaptieren, Jan., Cig. (T.), C., nk.; p. za tisk, für den Druck vorbereiten, Cig. (T.); (Erze) aufbereiten, Cig. (T.); — vorkehren, veranlassen, (prirę́diti) Levst. (Nauk); — veranstalten, arrangieren, nk.; p. veselico; — 2) coordinieren ( gramm.), Jan. (H.).
878. priredník, m. der Veranstalter, der Arrangeur, Jan. (H.).
879. prirę́janje, n. die Veranstaltung, nk.

   180 280 380 480 580 680 780 880 980 1.080  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani