Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

tal (701-800)

  1. odtlíčən, -čna, adj. = odtalen, Vrtov. (Vin.).
  2. odzvončáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu läuten: ovce so polegle, odzvončale in odbeketale, Glas.
  3. ogljúr, -rja, m. ogljurji, Kohlenmetalle, h. t.- Cig. (T.).
  4. ogȓda, f. die Verunstaltung, Cig.; — die Beschimpfung, Cig., DZ., ZgD.
  5. okọ̑ličanski, adj. Territorial-: okoličanski (ali: okoličȃnski) bataljon, Trst.
  6. okováti, -kújem, vb. pf. mit einem metallenen Beschlag versehen, beschlagen; voz, vrata o., Mur., Cig., Jan.; — o. dragi kamen, den Edelstein fassen, Cig. (T.); o. koga, jemanden in Fesseln (Ketten) legen, Mur., Cig.
  7. okrástati, -am, vb. pf. 1) mit der Räude anstecken, Mur.; — o. se = kraste dobiti, M.; — 2) o. se, verharschen: rana se je okrastala, die Wunde bekam eine harsche Rinde, Cig.
  8. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
  9. olojíti, -ím, vb. pf. betalgen, Cig.
  10. oltár, -árja, m. der Altar; veliki o., der Hauptaltar; stranski o., der Seitenaltar.
  11. omikovȃłnica, f. die Bildungsanstalt, DZ.
  12. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
  13. opȃnək, -nka, m. der nationale Riemenschuh; — neko obutalo, katero nosijo samo ženske, moški ne, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  14. oplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad oplesti; 1) umflechten, beflechten; — o. deklico, dem Mädchen die Haare flechten; o. se, sich die Haare flechten, sich frisieren; — umwinden: s trakom, z vrvco o., umschnüren, Cig.; — o. se okolo česa, sich um etwas schlingen oder winden, Cig., Jan.; — umkränzen, schmücken: cerkev o., jvzhŠt.; — 2) o. koga, jemandem ( z. B. mit einer Peitsche) Schmisse geben, Cig.; krava z repom opleta, die Kuh schlägt mit dem Schweife herum, Gor.; dekle hitro hodi in s kiklo opleta, (wirft das Kleid im Gehen hin und her), Dol.; kite ji okolo vratu opletajo, die Flechten schlängeln sich um ihren Hals, Jurč.; pludern: hlače so mu nizko opletale, Levst. (Zb. sp.); — 3) wanken, wackeln, Jan.; = o. se, Cig.; noge so se mu že opletale, Jurč.; — 4) o. se, vergolten werden, sich rächen: čuvajo naj se, da se jim to postopanje ne bode opletalo, SlN.
  15. opletílọ, n. = opletalo, Jan.
  16. opŕtati, -am, vb. pf. mittelst Tragband auf den Rücken laden; torbo nositi okolo rame oprtano, Jurč.; o. košek gnoja, Zv.; übhpt. auf den Rücken laden, nehmen, Cig., Jan.; o. malho, LjZv.; — o. se, etwas auf den Rücken laden: jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim, Jurč.; — o. koga, einen aufhocken lassen, Cig.
  17. orǫ̑dnik, m. 1) = orodar, der Werkzeugverfertiger, C.; — 2) der Geräthkasten, Cig.; — 3) der Instrumental ( gramm.), Jan.
  18. oskrbovȃłnica, f. die Versorgungsanstalt, Cig., Jan.; — die Bewahranstalt: o. malih otrok, die Kleinkinderbewahranstalt, Cig., Jan.; — das Verpflegsmagazin, Cig., Jan.
  19. oskrȗmba, f. 1) die Verunreinigung, die Besudelung, Mur., Cig.; die Verunstaltung, Vrt.; — die Befleckung, die Schändung, Cig., Jan., nk.; o. imena, C.; — 2) eine Hautkrankheit, Kr.- Valj. (Rad); der Ausschlag, Cig.; oskrumbe so se mu napravile po obrazu, Polj.; — die Räude (eine Baumkrankheit), Cig., M.; oskrumbe na drevesu, Pirc.
  20. osládən, -dna, adj. 1) süßlich, Kr.; kvas testo osladno in lepo dišeče stori, Met.- Jan. (Slovn.); — süßlich, sentimental: osladne pesni, Zv.; — 2) wohllüstig, Mur.; osladno sanjarjenje, Zv.
  21. osnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-, Fundamental-: osnovna barva, die Grundfarbe, Žnid.; osnovna ploskev, die Grundfläche, Cig. (T.); osnovna enačba, die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); osnovna pravica, das Fundamentalrecht, Cig. (T.), nk.; osnovni zakon, das Grundgesetz, Cig. (T.); osnovno pravilo, die Grundregel, Zv.; osnovni številniki, die Hauptzahlwörter (cardinalia), Cig. (T.); — osnovno delo, die Vorarbeit, osnovna šola, die Vorschule, Jan. (H.); — basisch ( chem.), Cig. (T.).
  22. osnovíti, -ím, vb. pf. 1) gründen, C.; — 2) gestalten, formen, ausbilden, C.; v maternem telesu sem bil osnovljen, C.
  23. osodovę̑rəc, -rca, m. der Fatalist, Cig.
  24. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
  25. ostȃvščina, f. = ostalina, der Nachlass, die Verlassenschaft, SlN., Vest.; — hs.
  26. oškrnę́vzati, -am, vb. pf. durch Beschneiden verunstalten, Gor.- Cig., ZgD.; — prim. oškrniti.
  27. oškŕtati, -am, vb. pf. škrtaje oglodati, opraskati, mit einem gewissen Geräusch benagen, bekratzen; o. mizo, steno, Cig.; miši so desko oškrtale, jvzhŠt.
  28. ovčák, m. 1) der Widder, ogr.- C.; — 2) = ovčjak 1), der Schafstall, Mur., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  29. ovčárnica, f. die Schäferhütte, Cig.; — die Schafhürde, der Schafstall, ogr.- C.
  30. ovčják, m. 1) der Schafstall, Jan., Jap.- C.; — 2) ǫ́včjak, der Schafmist.
  31. ǫ̑včnica, f. 1) = ovčjak 1), der Schafstall, Danj.- M., Cv.; — 2) weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), C.
  32. ovčnják, m. der Schafstall, Jan. (H.), ZgD.- C.
  33. pačı̑łnica, f. eine Verderbungsanstalt, Nov.- C.
  34. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
  35. pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
  36. pàkovína, f. das Metalloid, Cig. (T.).
  37. pàlę̑dəc, -dca, m. paledci, Pseudokrystalle, Cig. (T.).
  38. pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.- Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
  39. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  40. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
  41. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  42. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
  43. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
  44. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  45. pẹ́na, f. 1) der Schaum; nav. pl. pene; pene se mu cedijo iz ust; pene pobrati z juhe, die Suppe abschäumen; — 2) zlata p., zu dünnen, zarten Blättchen geschlagenes Gold, dünnes Blattgold, der Goldschaum; — das Musivgold, Cig. (T.); — steklena p., die Glasgalle, Cig.; — morska p., der Meerschaum (talcum lithomarga), Cig., Jan., DZ., nk.; — kremenita p., die Kieselguhr, DZ.
  46. pẹnezárnica, f. die Münzanstalt, Mur.
  47. pẹnezokǫ́vən, -vna, adj. das Prägen von Münzen betreffend: penezokǫ̑vna naprava, die Münzanstalt, Cig.
  48. pẹnezokǫ̑vnica, f. die Münzanstalt, Cig.
  49. perı̑łnica, f. 1) die Waschanstalt, das Waschhaus, der Waschraum, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); — 2) = perilnik 1), der Waschblock, Gor.; — 3) das Waschschaff, Cig., M.
  50. pẹstovȃłnica, f. 1) die Kleinkinderbewahranstalt, nk.; — 2) = pestovalica, Bes.
  51. petánja, f. das Loch, in welchem sich der Zapfen (peta) einer Thüre ( z. B. der Fallthüre beim Schweinstall) dreht, jvzhŠt.
  52. pę́tər, -tra, m. der Dachboden in einer Scheune, Cig., Jan., Kor.- Levst. ( LjZv.), KrGora, Poh.; der Dachboden der Getreideharfe, Savinska dol.; der Oberboden, Kor.- Cig.; der Seitenboden im Weinpressgebäude, Fr.- C.; na petru, auf dem Boden, C.; — eine Stellage, ein Gerüst im Stalle o. auf der Tenne, Fr.- C.; — prim. petro, petre.
  53. pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
  54. 1. píka, f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.- Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče- Levst. (Rok.): — der Punkt ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.- Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda- Erj. (Torb.).
  55. pismenovína, f. das Letternmetall, Cig. (T.).
  56. pitovnják, m. der Maststall ( bes. für Schweine), Cig., Jan., M.
  57. plameníti, -ím, vb. impf. 1) die Gestalt einer Flamme ertheilen, flammen, V.-Cig.; — 2) entflammen, anfeuern, Cig.
  58. plȃn, -ı̑, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).
  59. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
  60. plavı̑łnica, f. 1) die Flößanstalt, die Flöße, Cig.; — 2) die Schmelzhütte, Cig. (T.), C.
  61. plavíšče, n. 1) die Flößanstalt, die Scheitflöße, Cig.; — 2) der Schmelzpunkt, Cig. (T.).
  62. plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.
  63. plę̑ntati, -am, vb. impf. v kletvicah: bes, vrag te plentaj! dass dich der Kuckuck! Cig., Levst. ( LjZv.); plentaj ga! Met.; plentaj vas! Jurč.; da bi te plentalo! oj ti para plentana! Levst. ( LjZv.); plentano delo! verwünschte Arbeit! Z., C.
  64. poboljševȃłnica, f. die Correctionsanstalt, Cig.
  65. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
  66. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
  67. poddrȗžnica, f. die Filialkirche; — die Filiale eines Vereines, einer Anstalt, Cig., C., nk.; — (piše se nav.: podružnica).
  68. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  69. 2. podmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad podvreči; 1) unterstellen, Cig. (T.); nadzoru p., der Beaufsichtigung unterziehen, DZ.; unterwerfen, Cig.; p. se, sich unterwerfen, Cv.; — 2) unterschieben, V.-Cig., Jan.; tuje blago p., Navr. (Spom.); izrodke svoje nepremišljenosti je podmetal cerkvenemu učeniku, Cv.
  70. podǫ̑ba, f. 1) das Bild; p. kamenita, iz lesa izrezana, na platno naslikana; časopis s podobami, eine illustrierte Zeitschrift; — das Ebenbild, das Porträt; — die Gestalt: v podobi belega goloba; brez podobe, gestaltlos; dvanajst ribičev je preobrnilo podobo tega sveta, Jap. (Prid.); — das Sinnbild, das Symbol; lilija je podoba nedolžnosti; v podobi, v podobah, figürlich, allegorisch, Cig., Jan., nk.; — 2) der Anschein: kakor je podoba, dem Anschein nach; kakor je vsa p., allem Anschein nach; p. je, es hat den Anschein; po vsej podobi, allem Anschein nach, DZ.; zoper vso podobo, gegen alle Wahrscheinlichkeit, DZ.
  71. podǫ́bən, -bna, adj. 1) ähnlich; podobna sta si, da bi lehko enega skril, a drugega pokazal, Podkrnci- Erj. (Torb.); nikomur p., unförmlich; to ni ničemur podobno, das hat kein Gesicht, es hat weder Hand noch Fuß; = ni nikamor podobno, C.; zdaj je vsaj čemu podobno, jetzt hat es doch eine Gestalt, Cig.; resnici p., wahrscheinlich, Cig., nk.; podobno je, es hat den Anschein, Cig., Notr., M.; podobno je, da bi bil on to storil, M.; — podobne spojine, homologe Verbindungen ( chem.); podobno ležeče strani, homologe Seiten ( math.), Cig. (T.); — 2) fähig: p. za kaj: ona še za to ni podobna, Fr.- C.; p. si, da bi kaj tacega storil, jvzhŠt.; — 3) = spodoben, geziemend, C.
  72. podobíłnost, f. die Gestaltungskraft, Cig. (T.).
  73. podǫ́biti, -dǫ̑bim, vb. impf. 1) bilden, gestalten, formen, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) p. se, sich geziemen, C., Z.
  74. podǫ̑bstvọ, n. die Gestalt, Z.; v podobstvu goloba, Krelj.
  75. podrȃst, f. der Nachwuchs, Jarn., Cig. (T.); v gozdu, kjer je najlepša podrast stala, SlN.
  76. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
  77. podstȃvəc, -vca, m. das Untergestell, Jan.; das Piedestal, SlN.; — das Stativ, der Ständer, Jan.
  78. podstȃvən, -vna, adj. 1) die Grundlage bildend, Grund-, Fundamental-, Cig., Jan., Cig. (T.); podstavni steber, der Grundpfeiler, Cig.; podstavno pravilo, das Grundprincip, Cig.; podstavna misel, die Grundidee, Cig.; podstavni dogovori, Präliminarien, Cig., Jan.; — principiell, hauptsächlich, Jan.; — 2) gründlich, Cig. (T.).
  79. podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Koborid- Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.- Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.
  80. pogorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) in Feuer aufgehen, abbrennen, verbrennen; hiša je do tal pogorela; pogorel sem, ich bin durch eine Feuersbrunst verunglückt; drva so vsa pogorela; — 2) pogorelo je po meni, es ist mir warm geworden ( z. B. infolge des Schreckens), jvzhŠt.
  81. pogrę́bən, -bna, adj. Beerdigungs-, Leichen-; pogrę̑bni stroški, die Leichenkosten; pogrebni voz, der Leichenwagen, Cig.; pogrebno društvo, der Leichenverein, Cig.; pogrebna četrt letne plače, das Conductsquartal, Levst. (Pril.).
  82. pohȃba, f. die Missgestaltung am menschlichen Körper: kuta bi pokrila te pohabe, Jurč.; — učena p., eine gelehrte Verhunzung, Levst. ( LjZv.); = pohabljen človek, pokveka: ti pohaba, ti! Svet. (Rok.); pohaba in krivenča, Levst. (Zb. sp.).
  83. pohlẹ̑vje, n. die Stallungen, Z.; ne maram za kozla tvojega pohlevja, Ravn.- Valj. (Rad).
  84. 1. pojȃta, f. ein Wirtschaftsgebäude: = kaka suhota ali poslopje, Lašče- Erj. (Torb.); die Wagenremise, C.; der Schoppen, BlKr.; die Scheuer, Habd.- Mik.; pojate se od žita šibijo, Slom.; — der Stall, Habd.- Mik.; eine unbedachte gemauerte Hürde, Notr.; — eine armselige Hütte, ogr.- C.; eine Bretterhütte, Poh.; — ein weitläufiges Gebäude, Z., Gor.; kakšna pojata je to! (o veliki hiši), jvzhŠt.; — prim. češ., polj. jata, Hütte, Mik. (Et.).
  85. pokídati, -kı̑dam, vb. pf. 1) (mit der Gabel, Schaufel) völlig wegschaffen; gnoj, sneg p.; p. iz hleva, izpod živine, den Stall ausmisten; — 2) (mit Unrath) bewerfen, C.; — p. se, sich mit eigenem Unrath beschmutzen; — 3) p. se, Unrath von sich lassen, misten.
  86. pokǫ̑nčnik, m. ein gerade aufrechtstehender Baum, Cig.; stebri pokončniki, Jurč.; — = podboj, die Thürpfoste, Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); deklica je stala na pragu, na kamenen pokončnik naslonjena, Jurč.
  87. pokorı̑łnica, f. die Correctionsanstalt, die Besserungsanstalt, das Zuchthaus, Cig., Jan., C., Nov.
  88. pokvę̑ka, f. etwas Verkrüppeltes, Missgestaltetes, die Missgestalt; das Zerrbild, die Caricatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Burg. (Rok.); — ein verkrüppelter, missgestalteter Mensch.
  89. pokvę̑kast, adj. ungestalt.
  90. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
  91. 1. políca, f. 1) ein horizontal irgendwo ( z. B. an der Wand) angebrachtes Brett, um etwas darauf zu stellen; p. za kuhinjsko pripravo, za bukve; — p. pod oknom, das Fensterbrett; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — das Pflugspannbrett, das Holz, woran die Pflugräder laufen, und worauf der vordere Theil des Grendels ruht, Cig.; — das Querholz an der Egge, Cig., Svet. (Rok.); — das Gesims, Cig., Jan., Mik.; — die Schwinge beim Wagen, Mik.; — das Streichbrett am Pfluge, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — die Tragleiste an der Haspel, V.-Cig.; — der Flügel oder Schaft am Webestuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — das Holz, das in der Mühle den Triebstock hält, Z., jvzhŠt.; — 2) = pola, die einfache Breite der in einen Ballen zusammengelegten Leinwand, C.; — 3) eine niedere, ebene Fläche, C.
  92. položȃj, m. die Lage, Cig. (T.), C., nk.; stalen p., stabile Lage, Sen. (Fiz.); — die Form des Zeitwortes ( gramm.), Jan. (H.); — hs.
  93. polukovína, f. das Halbmetall, Cig. (T.).
  94. poməkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. pf. erschüttern: ti si to deželo pomeketal, Trub.
  95. pomẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben: vse je pomezgetalo po meni od strahu, Gor. (?)
  96. pomíranje, n. das Dahinsterben, das Aussterben, Cig., M., Štrek.; — die Sterblichkeit (Mortalität), Cig. (T.).
  97. pomòr, -mǫ́ra, m. das Sterben, die starke Sterblichkeit; bil je hud pomor; p. in glad; — die Mortalität, Cig. (T.); poprečne številke za pomor, Zv.; — tudi: pómor, -mǫ́ra, Valj. (Rad), jvzhŠt.
  98. ponẹmčevȃłnica, f. die Germanisierungsanstalt, SlN.
  99. popẹ̑včkanje, n. sentimentales Gesinge: neslano p. in objemčkanje, Jurč.
  100. poprȃvnica, f. die Besserungsanstalt, C., DZ., Levst. (Nauk).

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA