Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

tal (201-300)

  1. potalíkati, -am, vb. pf. = potakljati, C.
  2. potalǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. = potakljati, Jan.
  3. premẹtȃłnica, f. = bisaga, der Quersack, Zv., Gor., Goriš.
  4. prestáł, -stála, adj. überständig, abgestanden (= nicht frisch), Cig., Jan., C.; konji ljubijo prestalo vodo, Nov.
  5. pretalíti, -ím, vb. pf. 1) umschmelzen, Cig. (T.); — 2) p. se, durchthauen ( v. Eis), Cig.
  6. prikotalíti, -ím, vb. pf. = prikotati, Jan.
  7. pristàł, -stála, adj. passend: obleka se ji je zdela pred zrcalom na vso moč pristala in premagovalna, LjZv.
  8. razmẹtáłən, -łna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
  9. razmẹtalíšče, n. der Zerstreuungspunkt, Žnid.
  10. raztáłən, -łna, adj. schmelzbar, Jan. (H.).
  11. raztalíti, -ím, vb. pf. zerschmelzen; — r. se, zerschmelzen ( intr.).
  12. regetȃljka, f. 1) die Ratsche, Vrt., BlKr.; — 2) žaba r., der quakende Frosch, LjZv.
  13. repetȃljka, f. = repetnica 2), perotnica 4), Zv.
  14. restȃłnica, f. die Ratsche, Notr.- Erj. (Torb.); (tudi: reštalnica, Notr.).
  15. ropotáłən, -łna, adj. Polter-, Cig.
  16. ropotȃłnica, f. nekakšno rešeto, C.
  17. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
  18. rǫ̑štalica, f. die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  19. roštȃłnica, f. die Charfreitagratsche, Notr.
  20. rtȃłəc, -łca, m. = rilec, C.
  21. samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — ( gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
  22. samostałníčiti, -ı̑čim, vb. impf. substantivieren ( gramm.), DSv.
  23. samostȃłnik, m. das Substantiv ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
  24. samostáłnost, f. die Selbständigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  25. savtálọ, n. der Hudler, Gor., Notr.
  26. sentimentālən, -lna, adj. sentimental, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  27. sentimentālnost, f. prevladovanje čuvstvenosti, die Sentimentalität, Cig. (T.), nk.
  28. skakútalọ, n. der Springling, Cig.
  29. skotalíti, -ím, vb. pf. herabrollen, Jan.
  30. stȃł, -la, m. = stan, kajk.- Valj. (Rad).
  31. stalagmīt, m. stoječ kapnik, der Stalagmit.
  32. stalaktīt, m. viseč kapnik, der Stalaktit.
  33. stáłce, n. dem. stalo; ein kleines Fußgestell, Cig., Bes.
  34. stáłən, -łna, adj. beständig, bleibend, definitiv, constant, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; s. pridevek, stehendes Epitheton, Cig. (T.); stalna količina, stetige Größe, Cig. (T.); — fix: stalna plača, stalna cena, Cig., nk.; stalno namestiti, definitiv anstellen, nk.; — stalne ptice, Standvögel, Cig. (T.); stalna vojska, stehendes Heer, nk.; — verlässlich, haltbar, C.; s. razlog, ein haltbarer Grund, Cig. (T.).
  35. stȃlež, m. = stan; 1) der Zustand, C.; — 2) der Stand, Cig. (T.), DZ., Zora; ( hs.).
  36. stáliš, m. 1) der Wohnort, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) der Stand, die Menschenclasse, Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); zakonski s., C.; nisem se brigal za njegov stališ, Jurč.; (tudi hs.).
  37. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
  38. stalíti, -ím, vb. pf. schmelzen ( trans.); s. se, schmelzen ( intr.).
  39. stȃłnica, f. der Fixstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  40. stȃłnik, m. das Weihnachtsbrot, Št.- Cig.; = kruh, ki ga na sv. biljo spečejo, pojedo pa na sv. treh kraljev dan, Šaleška dol.- Pjk. (Črt.).
  41. stáłnost, f. die Beständigkeit, die Stetigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. položaja, die Stabilität, Sen. (Fiz.); s. v molitvi, ogr.- Valj. (Rad).
  42. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
  43. svẹtȃł, -tlà, adj. = svetel.
  44. šantálọ, n. der Hinker ( zaničlj.), Cig.
  45. ščəbətálọ, n. der Schwätzer, Cig.
  46. ščəgətálọ, n. = ostroga na jahaškem črevlju, der Sporn, GBrda- Erj. (Torb.).
  47. ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
  48. ščetȃljevəc, -vca, m. = ščetaljka, C.
  49. ščetȃljka, f. die Weberkarde, C., Kr.- Valj. (Rad).
  50. ščetálọ, n. der Striegel, C.
  51. šəptálọ, n. der Lispler ( zaničlj.), Cig.
  52. šetalíšče, n. der Spazierplatz, Jan., nk.; tudi: šetálišče, Valj. (Rad).
  53. škrebetȃljka, f. 1) die Kinderklapper, (-alka), Valj. (Rad); — 2) die Schnarrheuschrecke, Cig. (T.).
  54. škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.
  55. špitȃł, -la, m. bolnica, das Spital.
  56. špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. špitalski.
  57. špitȃłčan, m. der Spitalbewohner, kajk.- Valj. (Rad).
  58. špitȃłnik, m. der Spitalpfründner, Cig.
  59. špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče- Levst. (Rok.).
  60. štála, f. = hlev, der Stall; — iz nem.
  61. štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
  62. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
  63. topotálọ, n. der Trampler, Cig.
  64. trepetȃłnica, f. = 1. trepalnica, C.
  65. trktálọ, n. das Rührholz, der Quirl, Cig., M., Rib.- Levst. (M.).
  66. ugnẹtáłən, -łna, adj. knetbar, geschmeidig: u. kot mehka glina, Levst. (Zb. sp.).
  67. ukristāliti se, -im se, vb. pf. krystallisieren: podobe ukristaljene v naravi, Zv.
  68. umẹ̑tałən, -łna, adj. tudi: umẹtáłən, pogl. umetelen.
  69. umetȃljka, f. der Butterrührkübel, Hal.- C.
  70. umetȃłnica, f. der Butterrührkübel, C.
  71. umetálọ, n. der Rührstock, der Butterstempel, C.
  72. vȃtał, -la, m. = vatel, die Elle, Mur., Levst. (Slovn.), Krelj, Jsvkr.
  73. vitȃł, -ȃla, m. = vitel 4), Jan., Nov.
  74. vitālən, -lna, adj. življenja se tičoč, vital.
  75. vplẹ́tałnica, f. das Haarzopfband, Gor.- DSv.
  76. vplẹtálọ, n. der Einmischer ( zaničlj.), Cig.
  77. vrhutáłən, -łna, adj. vrhutȃłna stavbinska stroka, das Hochbaufach, DZkr.
  78. vrtáłən, -łna, adj. Bohr-, Cig.
  79. vrtálja, f. = frtalja, eine Art Eierkuchen ( it. fritella, Pfannenkuchen), Goriš.- Erj. (Torb.).
  80. vrtȃłnica, f. die Bohrwerkstatt, Cig.; — die Bohrbank, Cig.
  81. vŕtałnik, m. das Bohrwerkzeug, Mur., Kor.- Cig.
  82. vŕtalọ, n. 1) das Bohrwerkzeug, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Grübler, Cig.; — 3) der Drilling (in Mühlen, Uhren u. dgl.), Cig.; — 4) ein Ding, das sich beständig dreht, GBrda.
  83. zakotalíti, -ím, vb. pf. rollen machen, kugeln, Jan. (H.).
  84. zaostalína, f. der Rückstand, Let.; zaostalino plačati, Nov.
  85. admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
  86. anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
  87. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
  88. bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.
  89. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
  90. 1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
  91. bẹlı̑łnica, f. die Bleichanstalt, DZ.
  92. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
  93. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
  94. bistroglávən, -vna, adj. talentiert.
  95. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  96. blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
  97. blȃznica, f. 1) die Wahnsinnige, die Närrin, Jan., Let.; — 2) das Irrenhaus, die Irrenanstalt, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  98. bogoslǫ̑vnica, f. die theologische Anstalt, Jan., C., nk.
  99. bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); ( prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.
  100. boljšȃłnica, f. das Besserungshaus, die Correctionsanstalt, DZ.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA