tal (180-279)

180. oplẹ̑tał, f. das Haarband, das Flechtenband, Jan.; sedem kit splesti z eno opletaljo, Dalm.
181. oplẹ́tałnica, f. das Haar- oder Zopfband der Frauenzimmer, Polj.
182. oplẹtálọ, n. der Kopfputz, Jan.
183. ostalína, f. 1) der Nachlass, der Verlass, die Verlassenschaft, C., DZ., Levst. (Nauk); rokopisna o., handschriftlicher Nachlass eines Verstorbenen, Cig. (T.); — 2) die Mutterlauge ( chem.), Cig. (T.), C.
184. ostalı̑nski, adj. Verlassenschafts-, DZ.; ostalinski spisi, ostalinski oskrbnik, Navr. (Spom., Kop. sp.); ostalinska razprava, die Verlassenschaftsabhandlung, Levst. (Nauk).
185. ostȃłščina, f. der Rest, das Überbleibsel, C.
186. otalína, f. ostanki v topilnicah, das Hüttenafter, Cig.
187. otalíti se, -ím se, vb. pf. aufthauen, Mur., Volk.- M.; pozeb se pozna pri rastlini še le tedaj, ko se otali, SlGosp.
188. pàkristāl, m. der Pseudokrystall, Cig. (T.).
189. patentālən, -lna, adj. Patental-, Cig., Jan.
190. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
191. pítałnica, f. der Maststall, C.
192. pítałnik, m. der Maststall, Cig.
193. pitałnják, m. der Maststall, Cig.
194. podstáłce, n. die Unterlage, C.
195. podstalíšče, n. der Grund, die Grundlage, ogr.- C.
196. podstálọ, n. der Grund, C.
197. podtáłən, -łna, adj. unter dem Boden befindlich: podtȃłna voda, das Grundwasser, Cig. (T.), Jes.
198. pomẹ́tałnica, f. der Ofenwisch, Polj.
199. pomẹtálọ, n. der Kehrbesen, C.
200. portāl, m. umetno zidan sprednji vhod pri hiši, das Portal ( arch.), Cig. (T.).
201. potalíkati, -am, vb. pf. = potakljati, C.
202. potalǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. = potakljati, Jan.
203. premẹtȃłnica, f. = bisaga, der Quersack, Zv., Gor., Goriš.
204. prestáł, -stála, adj. überständig, abgestanden (= nicht frisch), Cig., Jan., C.; konji ljubijo prestalo vodo, Nov.
205. pretalíti, -ím, vb. pf. 1) umschmelzen, Cig. (T.); — 2) p. se, durchthauen ( v. Eis), Cig.
206. prikotalíti, -ím, vb. pf. = prikotati, Jan.
207. pristàł, -stála, adj. passend: obleka se ji je zdela pred zrcalom na vso moč pristala in premagovalna, LjZv.
208. razmẹtáłən, -łna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
209. razmẹtalíšče, n. der Zerstreuungspunkt, Žnid.
210. raztáłən, -łna, adj. schmelzbar, Jan. (H.).
211. raztalíti, -ím, vb. pf. zerschmelzen; — r. se, zerschmelzen ( intr.).
212. regetȃljka, f. 1) die Ratsche, Vrt., BlKr.; — 2) žaba r., der quakende Frosch, LjZv.
213. repetȃljka, f. = repetnica 2), perotnica 4), Zv.
214. restȃłnica, f. die Ratsche, Notr.- Erj. (Torb.); (tudi: reštalnica, Notr.).
215. ropotáłən, -łna, adj. Polter-, Cig.
216. ropotȃłnica, f. nekakšno rešeto, C.
217. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
218. rǫ̑štalica, f. die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
219. roštȃłnica, f. die Charfreitagratsche, Notr.
220. rtȃłəc, -łca, m. = rilec, C.
221. samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — ( gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
222. samostałníčiti, -ı̑čim, vb. impf. substantivieren ( gramm.), DSv.
223. samostȃłnik, m. das Substantiv ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
224. samostáłnost, f. die Selbständigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
225. savtálọ, n. der Hudler, Gor., Notr.
226. sentimentālən, -lna, adj. sentimental, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
227. sentimentālnost, f. prevladovanje čuvstvenosti, die Sentimentalität, Cig. (T.), nk.
228. skakútalọ, n. der Springling, Cig.
229. skotalíti, -ím, vb. pf. herabrollen, Jan.
230. stȃł, -la, m. = stan, kajk.- Valj. (Rad).
231. stalagmīt, m. stoječ kapnik, der Stalagmit.
232. stalaktīt, m. viseč kapnik, der Stalaktit.
233. stáłce, n. dem. stalo; ein kleines Fußgestell, Cig., Bes.
234. stáłən, -łna, adj. beständig, bleibend, definitiv, constant, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; s. pridevek, stehendes Epitheton, Cig. (T.); stalna količina, stetige Größe, Cig. (T.); — fix: stalna plača, stalna cena, Cig., nk.; stalno namestiti, definitiv anstellen, nk.; — stalne ptice, Standvögel, Cig. (T.); stalna vojska, stehendes Heer, nk.; — verlässlich, haltbar, C.; s. razlog, ein haltbarer Grund, Cig. (T.).
235. stȃlež, m. = stan; 1) der Zustand, C.; — 2) der Stand, Cig. (T.), DZ., Zora; ( hs.).
236. stáliš, m. 1) der Wohnort, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) der Stand, die Menschenclasse, Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); zakonski s., C.; nisem se brigal za njegov stališ, Jurč.; (tudi hs.).
237. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
238. stalíti, -ím, vb. pf. schmelzen ( trans.); s. se, schmelzen ( intr.).
239. stȃłnica, f. der Fixstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
240. stȃłnik, m. das Weihnachtsbrot, Št.- Cig.; = kruh, ki ga na sv. biljo spečejo, pojedo pa na sv. treh kraljev dan, Šaleška dol.- Pjk. (Črt.).
241. stáłnost, f. die Beständigkeit, die Stetigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. položaja, die Stabilität, Sen. (Fiz.); s. v molitvi, ogr.- Valj. (Rad).
242. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
243. svẹtȃł, -tlà, adj. = svetel.
244. šantálọ, n. der Hinker ( zaničlj.), Cig.
245. ščəbətálọ, n. der Schwätzer, Cig.
246. ščəgətálọ, n. = ostroga na jahaškem črevlju, der Sporn, GBrda- Erj. (Torb.).
247. ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
248. ščetȃljevəc, -vca, m. = ščetaljka, C.
249. ščetȃljka, f. die Weberkarde, C., Kr.- Valj. (Rad).
250. ščetálọ, n. der Striegel, C.
251. šəptálọ, n. der Lispler ( zaničlj.), Cig.
252. šetalíšče, n. der Spazierplatz, Jan., nk.; tudi: šetálišče, Valj. (Rad).
253. škrebetȃljka, f. 1) die Kinderklapper, (-alka), Valj. (Rad); — 2) die Schnarrheuschrecke, Cig. (T.).
254. škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.
255. špitȃł, -la, m. bolnica, das Spital.
256. špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. špitalski.
257. špitȃłčan, m. der Spitalbewohner, kajk.- Valj. (Rad).
258. špitȃłnik, m. der Spitalpfründner, Cig.
259. špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče- Levst. (Rok.).
260. štála, f. = hlev, der Stall; — iz nem.
261. štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
262. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
263. topotálọ, n. der Trampler, Cig.
264. trepetȃłnica, f. = 1. trepalnica, C.
265. trktálọ, n. das Rührholz, der Quirl, Cig., M., Rib.- Levst. (M.).
266. ugnẹtáłən, -łna, adj. knetbar, geschmeidig: u. kot mehka glina, Levst. (Zb. sp.).
267. ukristāliti se, -im se, vb. pf. krystallisieren: podobe ukristaljene v naravi, Zv.
268. umẹ̑tałən, -łna, adj. tudi: umẹtáłən, pogl. umetelen.
269. umetȃljka, f. der Butterrührkübel, Hal.- C.
270. umetȃłnica, f. der Butterrührkübel, C.
271. umetálọ, n. der Rührstock, der Butterstempel, C.
272. vȃtał, -la, m. = vatel, die Elle, Mur., Levst. (Slovn.), Krelj, Jsvkr.
273. vitȃł, -ȃla, m. = vitel 4), Jan., Nov.
274. vitālən, -lna, adj. življenja se tičoč, vital.
275. vplẹ́tałnica, f. das Haarzopfband, Gor.- DSv.
276. vplẹtálọ, n. der Einmischer ( zaničlj.), Cig.
277. vrhutáłən, -łna, adj. vrhutȃłna stavbinska stroka, das Hochbaufach, DZkr.
278. vrtáłən, -łna, adj. Bohr-, Cig.
279. vrtálja, f. = frtalja, eine Art Eierkuchen ( it. fritella, Pfannenkuchen), Goriš.- Erj. (Torb.).

   1 80 180 280 380 480 580 680 780 880  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani