ta (601-700)

601. diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
602. diletāntinja, f. die Dilettantin, nk.
603. diletantīzəm, -zma, m. der Dilettantismus.
604. diletantováti, -ȗjem, vb. impf. Dilettant sein: vse preveč diletantujemo, Levst. (Zb. sp.).
605. disputācija, f. učen prepir, die Disputation, Cig. (T.).
606. distāncija, f. die Distanz, Cig. (T.); — prim. razdalja.
607. divjóta, f. die Wildnis, Mur., Cig.
608. dlẹ́tast, adj. meißelförmig.
609. doblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. mit dem Schwatzen zuende kommen, ausschwatzen, Cig.
610. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
611. dobrovíta, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Z., C., Polj., Erj. (Torb.).
612. docepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) trampelnd gelangen; — 2) austrampeln, Cig.
613. docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).
614. docvítati, -am, vb. impf. ad docvesti; im Ausblühen begriffen sein, Cig.
615. dočísta, adv., pogl. do čista, pod: do.
616. dočítati, -am, vb. pf. das Lesen beenden, zuende lesen, Z., nk.
617. dočŕtati, -čȓtam, vb. pf. črtanje dogotoviti, Cig.
618. dogotȃvljanje, n. das Fertigmachen, DZ.
619. dogotȃvljati, -am, vb. impf. ad dogotoviti; mit dem Fertigmachen einer Arbeit beschäftigt sein; ali si že dogotovil črevlje? — zdaj jih dogotavljam, jvzhŠt.
620. dǫ́htar, -rja, m. = doktor.
621. dokmetávati, -am, vb. impf. im Begriffe sein die Wirtschaftsarbeiten zu vollenden, Levst. (Sl. Spr.).
622. dolẹ̑tanje, * n. das Zufliegen, M.
623. dolẹ̑tati, * -am, vb. impf. ad doleteti = doletavati, M.
624. dolẹtávati, * -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.
625. dołgokítast, adj. langzöpfig, Let.
626. dołgóta, f. = dolgost, Mur., Cig., Jan.
627. dólita, adv. = doli ( nav. dol'ta, Št.).
628. dólitaj, adv. = dolita, (doltaj) Guts.
629. dolta, adv., C., pogl. dolita.
630. doltaj, adv., Guts., pogl. dolitaj.
631. domešetáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören zu mäkeln, Mäkler zu sein.
632. dométati, -mę́čem, vb. pf. mit dem Werfen fertig werden, M.
633. domotáti, -ȃm, vb. pf. das Haspeln beenden.
634. dopetáča, f. ein bis an die Fersen reichendes Kleid: suknja d., Jan., Zora; — hlače dopetače, lange Hose, Vrt.; raztrgane hlače dopetače, Jurč.
635. dopítati, -pı̑tam, vb. pf. mit dem Mästen fertig werden; živina je dopitana, genug gemästet, Cig.
636. doplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad doplesti; 1) in der Vollendung des Flechtens, Strickens begriffen sein; — 2) ergänzend hinzuflechten, hinzustricken.
637. dorástati, -am, vb. impf. ad dorasti; heranwachsen; sich im Wachsen einem Zielpunkte nähern: d. vrha, Vrt.
638. dósta, adv. = dosti, Mur., Cig., Jan., C.
639. dostȃja, f. der Umstand, C.
640. dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), ( hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.- C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.- Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.- C.; liki se dostaja svetcev, ogr.- Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.- Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.- C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. ( LjZv.); — prim. dostati.
641. dostȃnək, -nka, m. das Aushalten: tu mi ni dostanka, hier kann ich nicht bestehen, C.; das Auskommen, C.
642. dostátən, -tna, adj. hinlänglich, Cig. (T.), nk.; — hs.
643. dostáti, * I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
644. dostȃva, f. die Ergänzung, Jan.; der Ersatz, Guts., Jarn.; d. vojaških konj za konjico, die Remontierung, Cig.
645. dostȃvba, f. der Zubau, DZ.
646. dostȃvək, -vka, m. der Zusatz; s tem dostavkom, mit diesem Zusatze.
647. dostávən, -vna, adj. Ergänzungs-: dostavni konj, das Remontepferd, Cig.
648. dostáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) aufhören Bauten aufzuführen; dostavili smo; — 2) (zur Ergänzung) hinzufügen; d. nekoliko besed; — 3) zustellen: pismo d., nk.; (po rus.) liefern, Cig. (T.).
649. dostávljati, -am, vb. impf. ad dostaviti; 1) (zur Ergänzung) hinzufügen; — d. vojaške konje, remontieren, Cig.; — 2) zustellen, nk.
650. dostȃvnik, m. der Stellwagen, Jan., Navr. (Let.); — rus.
651. dostavnína, f. die Zustellungsgebür, nk.
652. došantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend gelangen.
653. došlátati, -šlȃtam, vb. pf. tastend erreichen, finden, ertasten.
654. dǫ́ta, f. die Mitgift, das bräutliche Heiratsgut; tudi: dǫ̑ta, Valj. (Rad); — prim. it. dote, Mik. (Et.).
655. dotȃkati, -am, vb. impf. ad dotočiti; dazuschenken, dazugießen.
656. dotakniti se, -nem se, vb. pf. = dotekniti se.
657. dǫ̑tarica, f. hči z veliko doto, Svet. (Rok.).
658. dovŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) bohrend gelangen; d. do nasprotne strani; — 2) das Bohren beenden, fertig bohren.
659. dragóta, f. 1) die Kostbarkeit, Cig., Jan.; — 2) ein kostbares Gut, der Schatz, Jan., C.; božja milost je dragota Mariji, Ravn.; pl. dragote, Pretiosen, der Schmuck, C.; — 3) = draginja, C., Cig., Jan.
660. drásta, f. die Riese, die Runse, (= drča) Soča, Plužna- Erj. (Torb.); — koren: der-, Štrek. (LjZv.).
661. dratár, -rja, m. 1) der Drahtarbeiter, der Drahtzieher, Cig., Jan.; — 2) der Rastelbinder, Cig.
662. dratárnica, f. die Drahtfabrik, Cig., Jan.
663. drȃtast, adj. drahtförmig.
664. drẹmóta, f. 1) die Schläfrigkeit; dremota me ima, der Schlaf kommt mich an, Cig.; njih oči so bile polne dremote, Jap. (Sv. p.); — mrtva d., todesähnlicher Schlaf (torpor), C., Pohl. (Km.); — 2) das früh blühende Labkraut (galium vernum), Medv. (Rok.).
665. drẹmúntati, -am, vb. impf. = dremati ( zaničlj.), Hal.- C.
666. drẹ́ta, f. 1) der Schusterdraht; d. vleči, = schnarchen; — 2) die Spinnradschnur, Hal.- C.
667. drgavíta, f. = dobrovita, Vas Krn- Erj. (Torb.).
668. drgetálọ, n. der Zitterling, Cig.
669. drgetȃnje, n. das Beben, das Zittern, das Schlottern.
670. drgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. beben, zittern, schlottern; od mraza drgetati.
671. drgetȃvəc, -vca, m. der Zitterling, Cig.
672. drgovíta, f. = dobrovita, Goriš.- Erj. (Torb.).
673. drhtȃnje, n. = drgetanje, Cig., ogr.- C.
674. drhtáti, drhtȃm, dŕhčem, vb. impf. = drgetati, Hal., ogr.- C., nk., BlKr.; od mraza, od strahu d., BlKr.
675. drhtȃvəc, -vca, m. ogor d., der Zitteraal (gymnotus electricus), Erj. (Ž.).
676. dŕhtavica, f. die Gicht; pogl. drhavica.
677. drísta, f. das Abweichen, der Durchfall, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), DZ., Polj.
678. drístati, drı̑stam, vb. impf. das Abweichen, den Durchfall haben, Cig., Mik., Polj.
679. drístav, adj. den Durchfall habend, Dict., Mik.
680. drístavica, f. der Durchfall, C.
681. drkotȃnje, n. = drkot: kolesno d., Let.
682. drkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. knarren, rasseln (vom Wagen), C.
683. drobətáti, -ȃm, vb. impf. bröseln, bröckeln, C.
684. drobnóta, f. = drobnost, Jan.
685. drobọ́vita, f., M., pogl. dobrovita.
686. drǫ̑tar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
687. drsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) (auf dem Eise) schleifen, C.; — 2) knistern, Jan.
688. drvotan, m., pogl. drvoton.
689. duhóta, f. das Aroma, Danj.- C.
690. duhotàj, -tája, m. der Geisterläugner, Cig.
691. 1. dúhtati, -am, vb. impf. schwer athmen, C.
692. 2. dúhtati, -am, vb. impf., Cig., SlN.- C., pogl. tuhtati.
693. dupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, C.; — prim. dupati.
694. dvajseták, m. der Zwanziger (ein Geldstück), V.-Cig.
695. dvostávən, -vna, adj. dvostavni račun, die Zweisatzrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
696. elementārən, -rna, adj. začeten, Elementar-, Cig. (T.), nk.
697. enostaníčən, -čna, adj. einzellig, C.
698. enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
699. enóta, f. die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); državna e., die Staatseinheit, C.
700. eta, adv., ogr.- C., pogl. etam.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani