ta (501-600)

501. copotálọ, n. der Stampfer, M., Z.
502. copotȃnje, n. das Stampfen.
503. copotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln; — patschen: dež copoče in gre, Z., C.; c. po vodi, Zora.
504. cǫ́ta, f. der Fetzen, Jan., Št.; — iz nem. Zotte.
505. crgútati, -am, vb. impf. einen schrillenden Laut von sich geben, C.; čiriček crguta, SlGor.
506. crketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) einen dem Wurzellaute ähnlichen Laut hervorbringen: kos crketa, Z.; — 2) gierig nach etwas verlangen, Guts., Jarn.
507. cȗhta, f. geflochtener Reif für die Weinpresse, die Pressflechte, V.-Cig., vzhŠt.- C.; — prim. nem. Zucht = Ziehband, C.
508. cvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = cvenkati, Z.
509. cvẹtȃn, * -tnà, adj. = cveten: cvetna nedelja, Cv.
510. cvẹtána, f. die Flora, Jan., Cig. (T.), Jes.; — hs.
511. cvẹ̑tast, adj. blumicht, geblümt, Cig., Jan.
512. cvẹ́tati, -am, vb. impf. blühen, zu blühen pflegen, Mur., Cig.
513. cviketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quieken, zwitschern: žolna cvikeče, ogr.- C.
514. cvítati, -am, vb. impf. = cvetati, Cig.
515. cvokítati, -ítam, -íčem, vb. impf. patscheln, C.; — prim. cvokati.
516. cvokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = cmokotati, mlaskati, C.
517. cvrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
518. cvrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
519. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
520. cvrkútati, -útam, vb. impf. zwitschern, C.; — klirren, knarren, Jan.
521. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
522. čeketȃnje, n. = čeket, M.
523. čeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. den Laut ček hören lassen, C.; srake čeketajo, C.; zwitschern, M.
524. čeljustáč, m. ein alberner Schwätzer, Kr.
525. čeljustȃčka, f. eine alberne Schwätzerin, Kr.
526. čeljustálọ, n. kdor rad čeljusta, Cig.
527. čeljustáti, -ȃm, vb. impf. albernes Zeug schwatzen; kaj tu stojiš in čeljustaš? Zv.
528. čeljustàv, -áva, adj. schwatzhaft, M.
529. čəstiták, m. častit človek, nam. častitak: postojte, vrli čestitaki, Levst. ( Pavl.).
530. čestítanje, n. das Gratulieren, nk.
531. čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
532. čę́ta, f. die Schar, die Rotte, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; die auf Beute ausgehende Schar, Habd.; — hs.
533. četrták, m. 1) der Hammel oder Ochs im vierten Jahre, C.; — 2) ein Ganzes, das aus vier Einheiten besteht, der Vierling, Cig.; das Vierkreuzerstück, Notr.
534. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
535. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
536. čisták, m. der Augentrost (euphrasia officinalis), C.
537. čistánjək, -njka, m. trockene Fläche in einem Moore, C.
538. čistóta, f. die Reinheit; die Feinheit (eines Metalls), Cig. (T.); — die Reinlichkeit, Jan.
539. čitáłən, -łna, adj. 1) Lese-: čitalno društvo, čitalna soba, nk.; — 2) lesbar, Cig., Jan.; čítalən: napisi naj bodo razločni, pravilni, lehko čitalni, Levst. (Cest.).
540. čitalíšče, n. = čitalnica, Raič (Slov.), Zora.
541. čitȃłna, f., Levst. (Zb. sp.); pogl. čitalnica.
542. čitȃłnica, f. die Lesehalle, die Leseanstalt, Cig., Jan., nk.
543. čitȃłničar, -rja, m. ein Mitglied der Čitalnica, nk.
544. čitȃłničən, -čna, adj. zur Čitalnica gehörig: čitalnične sobe, čitalnični sluga.
545. čítanje, n. das Lesen, die Lesung; die Vorlesung, Jan.; — die Lesart, Cig. (T.); — die Lectüre, Cig., Jan.
546. čítanka, f. das Lesebuch, Cig., Jan.; — hs.
547. čitȃtelj, m. der Leser, Jan., nk.
548. čitȃteljica, f. die Leserin, Jan., nk.
549. čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
550. čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
551. čivketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = čivkati, vzhŠt.- C.
552. čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
553. čoftáti, -ȃm, vb. impf. = čofotati, M.
554. čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
555. čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.
556. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
557. čǫ́tast, adj. = šepast, hinkend, M., C., Nov., Notr.; — prim. čot.
558. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
559. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
560. črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
561. črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
562. črgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
563. črgotáriti, -ȃrim, vb. impf. = črgotati, C.
564. črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
565. črkostȃvəc, -vca, m. der Schriftsetzer, Cig., Jan., nk.
566. črnóta, f. die Schwärze (als Eigenschaft), Cig., Jan.
567. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
568. črtáłən, -łna, adj. Reiß-: črtalno orodje, das Reißzeug, Zeichenrequisiten, Cig., C., Levst. (Močv.).
569. črtȃłnik, m. die Reißfeder, Cig.; der Schreibegriffel, C.
570. čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.- DSv.
571. črtanína, f. die Zeichnung, DZ.
572. čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).
573. čŕtarstvọ, n. die Zeichenkunst, Cig. (T.).
574. čŕtast, adj. 1) linienförmig, Cig.; — 2) quadrilliert, C.
575. čŕtati, čȓtam, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — selišče č., den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 2) aufreißen: smreke č. (skorjo narezavati, da se iz nje smola cedi), Cig.; drevesa č., mit dem Waldhammer bezeichnen, anplätzen, Cig.; — 3) ritzen, gravieren, Cig.; — 4) zeichnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) stricheln, Jan.; — ausstreichen, durchstreichen, nk.
576. čȗmnata, f. die Kammer, Cig., Jan.; bes. eine Kammer zur Aufbewahrung der wertvollsten Gegenstände, Mur.; — das Schlafgemach, Pohl., Cig., DZ.; — prim. srlat. caminata, stvn. chaminata, Mik. (Et.).
577. čȗnta, f. = čonta, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
578. čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
579. čútara, f. flache, runde, meist hölzerne Reise- oder Feldflasche.
580. čútarica, f. dem. čutara.
581. čútaričica, f. dem. čutarica.
582. čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
583. čvrkútati, -am, vb. impf. zwitschern, Prip.- Mik.; — pogl. cvrkutati.
584. čvrsták, m. kräftiger Mann, Cig.
585. čvrstóta, f. = čvrstost, Cig., Jan.
586. debelóta, f. = debelost, Cig.
587. dekretāli, m. pl. die Decretalen, päpstliche Verfügungen, Cig.
588. dēlta, f. das Delta ( geogr.), Cig. (T.).
589. dēltast, adj. deltaförmig, Cig. (T.).
590. dēmantar, -rja, m. der Diamantenschneider, Cig.
591. dę́nta, f. = detelja (trifolium), (Brici izgovarjajo "danta"), GBrda- Erj. (Torb.).
592. dentāl, m. zobni soglasnik, der Zahnlaut, der Dental, Jan.
593. dentāləc, -lca, m. = dental, Trst. (Let.).
594. deportácija, f. die Verbannung nach einem bestimmten Orte, die Deportation, Cig. (T.).
595. deseták, m. 1) der Zehner: die Zehnermünze = desetica, Trub.- M.; — nav. die Zehngulden-Banknote; — 2) desetaki, ein Collegium von zehn Männern, desetak, einer von diesem Collegium, der Decemvir, Mur., Jarn., V.-Cig.; pogl. deseternik.
596. dihetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schnell athmen, C.
597. diktātor, -rja, m. oblastnik z neomejeno oblastjo, der Dictator.
598. diktātorski, adj. dictatorisch.
599. diktātorstvọ, n. die Dictatur, Cig.
600. diktatūra, f. die Dictatur.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani