svoj (701-768)

701. zapę̑rica, f. 1) die Sperre, der Arrest, Cig.; — das Gefängnis, Jan.; — 2) übhpt. eine Vorrichtung zum Schließen, Kr.; — das Schloss, C.; — die Charnier, Cig.; — 3) ein verschließbarer Behälter, C.; z. B. ein Kasten, M.; imam svojo zaperico, Svet. (Rok.), Gor.; — das verschließbare Gehäuse, Jan., DZ.
702. zapı̑čək, -čka, m. der Zufluchtsort (kraj, kamor se kdo zapikuje, zateka): kdor poleg svojega gozdiča v sosednjih gozdih drva seka, pa se, kadar ga ima kdo videti, v svojino umika, temu ta ni za drugo nego v zapiček, Ig (Dol.).
703. zapíjati, -am, vb. impf. ad zapiti, Cig.; vertrinken: če zapijam, zapijam svoje, Jurč.
704. zapísati, -šem, vb. pf. aufschreiben, zu Papier bringen; z. svoje ime; z. besede govornikove; — vormerken; z. si kaj; — einschreiben, eintragen; z. kaj v knjigo, v račun, med stroške, v imenik; z. kaj komu na korist, v imetek, etwas jemandem gut schreiben, Cig.; v šolo koga z. dati; v vojake se z., sich anwerben lassen, Cig.; — z. kaj, etwas zu Protokoll nehmen, z. dati, zu Protokoll geben, Cig.; — verschreiben, schriftlich vermachen, legieren; hišo komu z.; z. se komu, sich einem verschreiben; hudiču se z.; — verschreiben, ordinieren: bolniku kako zdravilo z.
705. zapíti, -píjem, vb. pf. vertrinken, verzechen; z. ves svoj denar; z. na žganju, verschnapsen, Cig.
706. zapráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) durch schlechtes Gebaren sich einer Sache verlustig machen, verthun; z. ves denar, svoje zdravje, čast; — verlegen: z. nekam ključe, da jih ni moči najti, Cig.; — z. telesni sad, die Leibesfrucht abtreiben, Cig., DZ.; — 2) = zabeliti, schmalzen, C.; — 3) = zadelati, verstopfen, C.
707. zaprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) zuspinnen: pajek luknjo zaprede; — 2) einspinnen; pajek muho v svojo mrežo zaprede; — z. se, sich einspinnen, sich verpuppen; gosenice so se zapredle; — 3) verwirren, Cig.
708. zaprẹtíti, -ím, vb. pf. drohen; z. komu s čim, jemandem etwas androhen, Cig., Jan.; z. komu kaj: z. komu globo, DZkr.; — drohend einschärfen, Mur.- Cig., Jan., Cig. (T.); koza zapreti svoji kozičici, vrat ne odpret, Met.
709. zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
710. zapúščati, -am, vb. impf. ad zapustiti; 1) verlassen; začeli so vinograde zapuščati; mati svoje otroke zapušča; žene zapuščajo svoje može; moči me zapuščajo; — 2) hinterlassen; roditelji otrokom dolgove zapuščajo namesto imenja.
711. zarázovati, -ujem, vb. impf. verletzen, verwunden: s svojimi jeziki zarazujejo ("zarázuju"), kajk.- Valj. (Rad).
712. zaročíti, -ím, vb. pf. 1) verloben; z. svojo hčer s kom, Cig.; z. katero svojemu sinovi, Dalm.; z. se s kom, sich mit jemandem verloben; zaročena je, sie ist verlobt, Braut; — 2) = poročiti, trauen, Mur., C.; — 3) z. se, ein Gelübde thun: z. se Materi božji, C.; — 4) mit Holznägeln zwei Balken verbinden, Zora.
713. zasẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sitzend bedecken: Komaj tol'k' oplela, kar je s svojo kiklo zasedela! Npes.-K.; — 2) versitzen: čas z.; — durch Sitzen starr, stumpf werden lassen: z. si nogo, Levst. (M.); — 3) z. se, zu lange sitzen; sich starr sitzen, Z.; durch Sitzen unpass werden, Cig.; — 4) z., haften bleiben: cmok mu zasedi na jeziku, Glas.
714. zasę̑lje, n. der Weiler, Cig. (T.); povabiti koga na svoje z. (auf seine Besitzungen), SlN.; die Villa, Vrt.; hladno poletno z., Let.; zaselje poleg zaselja, drugo lepše od drugega, LjZv.
715. zaslȃnjati, -am, vb. impf. ad zasloniti; zulehnen, (durch ein davorgestelltes Ding) verdecken, Cig.; viseč prt zaslanja vrata, Dict.; — verlehnen: luč z., M.; z. razgled, die Aussicht verdecken, Levst. (Zb. sp.); z. komu, jemandem im Lichte stehen, Mur., V.-Cig.; — decken, schützen, schirmen, Cig., Jan.; kokoš zaslanja svoja piščeta, Krelj; zaslanjaj dušne pastirje! ogr.- C.
716. zaslẹpljénje, n. die Verblendung: zašli so daleko v svojem zaslepljenju, kajk.- Valj. (Rad).
717. zaslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. durch Anlehnen verdecken: verlehnen, Mur.; z. luč, M.; peč z. (mit dem Ofendeckel verschließen), Cig.; — verdecken: okno s kako rečjo z., Cig.; z. obraz (z roko), die Hand vors Gesicht halten, Cig.; — decken: svet ni dovolj zaslonjen pred mrzlimi snežniki, Levst. (Zb. sp.); — beschützen, jemanden vertreten (= für ihn sprechen), Dol.- Cig., Jan.; zasloni svojega hlapca! Dalm.
718. zaslúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. = zasloveti, Cig.; njegova svetost je zaslula, LjZv.; zaslula je v deveto vas zavoljo svoje brdkosti, Jurč.
719. zaslužénje, n. das Verdienst; svojega zasluženja ne bom nikoli poveličevala, LjZv.; ( pos. v cerkvenem govoru): po Kristovem zasluženju.
720. zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.- Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče- Erj. [Torb.]).
721. zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.- Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.- C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
722. zastávljati, -am, vb. impf. ad zastaviti; 1) verstellen: zastavljali so lovci in gonjači zaporedoma več dolin in jarkov, a volka ni bilo na dan, LjZv.; — 2) versetzen; začel je svojo obleko z.; — 3) ansetzen; zalego z., Brut ansetzen, Por.; — stellen, aufgeben; zastavljali so mu vprašanje za vprašanjem, Jurč.
723. zasvȃjati, -am, vb. impf. ad zasvojiti; z. si, sich zueignen, ogr.- M.
724. zatı̑rati, -am, vb. impf. ad zatreti; 1) vertilgen, ausrotten, vernichten; z. mrčes; bog zatira oskrunitelje svoje cerkve, kajk.- Valj. (Rad); — verheeren, Cig.; toča polja zatira, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen: navade, praznike z., Cig.; — z. se, sich abtödten, Cig.; — 2) bedrücken, bedrängen, verfolgen; z. podložnike, ljudstvo, uboge, pravico.
725. zatı̑šje, n. ein windsicherer Ort; — ein sicherer Ort: divja zver ima v gozdu svoje zatišje, Zv.; — das Stilleben (in der Malerei), Cig. (T.).
726. zatǫ̑jən, -jna, adj. fähig: matere zatojne svoje dete dojiti, Vod. (Bab.).
727. zatǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) verklagen; z. koga komu; anklagen; z. koga pri sodniku; z. dušo pri telesu = jemanden beim unrechten Richter anklagen, Guts.- Cig.; z. se, sich selbst anklagen; — 2) durch Klagen (Processe) verlieren: z. svoje imenje, Cig.
728. zatŕditi, -im, vb. pf. 1) befestigen, Mur., Cig.; z verižico z., verketteln, Cig.; — consolidieren, Jan.; — verstockt machen, Cig., Jan.; zatrjen v hudobiji, Guts.; — 2) fest verstopfen: z. z zamaškom, bestöpseln, Cig.; — 3) z. komu kaj, jemandem etwas einprägen, einschärfen, nachdrücklich empfehlen, Cig., Jan., C.; vratarju čuti zatrdi, Ravn.; zatrdi jim, kako naj se nosijo, Jurč.; — 4) sicher machen, versichern, vergewissern, Cig., Jan., LjZv.; z. komu kaj (als sicher versprechen), LjZv.; — betheuern, Mur.; z. na svoje poštenje, Cig.
729. zaȗpati, -am, vb. pf. 1) anvertrauen; z. komu kaj: svoje skrivnosti komu z.; — 2) creditieren, Cig., Jan.; — 3) vb. impf. vertrauen, bauen; na Boga, v Boga z.; — po nem. "vertrauen" narejena beseda.
730. zaupávati, -am, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen: vse z. komu, Jurč.; konj ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, LjZv.
731. 1. zavẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad zavedeti se; allmählich zum Bewusstsein, zu seinen Sinnen zurückkehren; — sich bewusst sein, Mur., Cig., nk.; z. se svoje narodnosti, nk.
732. 1. zavíjati, -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.- Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
733. 1. zavíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; ( pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt ( fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.
734. závod, -ǫ́da, m. 1) ein neuangelegter Wald, C.; z. mladih dreves, Let.; — der Waldbestand: lepe zavode sem sinu pustil, Svet. (Rok.); — der Waldantheil, Cig. (T.), Vatovlje- Erj. (Torb.); imeti svoj zavod, Polj.; — 2) das Revier, das Jagdrevier, C.; — das Gebiet, Dict.; — 3) das Institut, das Etablissement, die Anstalt, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; občinski zavodi, die Gemeindeanstalten, Levst. (Nauk); občilni z., die Verkehrsanstalt, DZ.; — 4) der Wasserfang bei Mühlen, Jan.; — 5) = zavodba, die Verführung, Cig. (T.).
735. zavoláriti, -ȃrim, vb. pf. als Ochsenhirt, Ochsenknecht verlieren: svoja mlada leta je zavolaril, Cig.
736. završíti, -ím, vb. pf. endigen, schließen, C.; svoje govorjenje je sklenil ali završil le-tako, Krelj; predno završim, Levst. (Nauk); z. sejo, Levst. (Močv.).
737. zazávati, -vam, vb. impf. = zazivati; 1) anrufen, kajk.- Valj. (Rad); z. koga na pomoč, C.; pastir zazava s hriba v hrib, da pokliče svojega druga, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) z. se na Boga, sich auf Gott berufen, Gott anrufen, Mur.
738. zbráti, zbérem, vb. pf. zusammenlesen; z. vso svojo zlatnino in jo prodati; z. vse svoje moči, alle seine Kräfte aufbieten, Cig.; z. svoje misli, seine Gedanken sammeln, sich sammeln, Cig.; zbrani um, die Sammlung, Cig. (T.); — versammeln, sammeln; z. svoje prijatelje okoli sebe, z. krdelo vojakov; — z. se, sich sammeln; oblaki so se zbrali na nebu; zbrana dela, die gesammelten Werke; — z. se, sich versammeln; zbrali smo se pod lipo; zbran, versammelt; zbrani možje so sklenili; — z. se v trope, sich zusammenrotten, Cig.
739. zbrȃv, f. das Sammelwerk, Jan.; — der Plunder, der Wust, Jan.; krošnjar pobere svojo zbrav, Jan.; obriše si sitno lasnato zbrav s čela, Jurč.
740. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
741. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
742. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
743. zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom- Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.
744. zlobováti se, -ȗjem se, vb. impf. drohen: nikar se ne zlobuj s svojo močjo, Ravn.
745. zmastíti, -ím, vb. pf. zerquetschen: grozdje z., Cig., Vrtov. (Km. k.), Notr.; — erdrücken: svojega otroka je zmastila, Jsvkr.; — prim. zmestiti.
746. zmiríti, -ím, vb. pf. besänftigen, versöhnen, Dict., Cig. (T.), M., Dalm., Krelj; z. koga, Skal.- Let.; z. se, sich aussöhnen, Cig.; z Bogom se spraviti in z., Krelj; zmiri se s svojim zoprnikom! Kast.; — (Gegensätze) vermitteln, begleichen, Dict., Cig. (T.).
747. zmišljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zmisliti; gedenken, an etwas denken: zmišljeval sem na Boga, na svoje psalme, Trub.
748. zmlẹ̑tək, -tka, m. das Vermahlene: vprašujejo po svojem zmletku (v mlinu), Kod. (Mar.).
749. zmǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trübe machen, trüben: z. vodo, Cig., Jan.; — 2) zmočeno mleko, die Buttermilch, Bohinj ( Gor.); — 3) irre machen, beirren; s svojim govorjenjem z. koga pri štetju; — verwirren; zmočen, verwirrt, confus, verlegen; ves zmočen sem; — bethören; dati se komu z., sich von jemandem bethören lassen; z. komu um, glavo, jemandem den Verstand, den Kopf verrücken, Cig.; zmočeni um, die Verrücktheit, Cig. (T.); — z. se, einen Irrthum begehen, sich irren; z. se pri štetju, pri računu, pri igri; sich täuschen, Cig. (T.); z. se nad čim, etwas verkennen, Cig.; — z. se, irre, unsinnig werden, Cig.; — 4) vereiteln, hintertreiben: z. komu delo, namen, C.
750. značȃjən, -jna, adj. 1) charakteristisch, Cig., Jan., Cig. (T.); značajna svojstva, nk.; — 2) charaktervoll, nk.
751. zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).
752. zunȃnji, adj. auswendig, äußerlich, Außen-; zunanja stran; zunanje kolo pri mlinu; — po zunanje (äußerlich) pokazati svoje veselje, Cv.; zunanja podoba; zunanji svet; — auswärtig, Cig., Jan.; zunanji opravki, zunanje dežele, Cig.
753. 2. zvábiti, -im, vb. pf. zusammenladen, zusammenrufen, zusammenbitten, Dict., Cig., Dalm.- C.; zvabi svoje prijatelje in sosede, Krelj.
754. zvẹ̑dək, -dka, m. = kar kdo zve: povedati svoje zvedke, Jurč.
755. zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
756. ždẹ́ti, -ím, vb. impf. unbeweglich, vor sich hinbrütend dasitzen, hocken oder liegen, kauern; tiho sem za-se ždel, Jurč.; mi drugi smo tiho ždeli vsak v svojem kotu, Erj. (Izb. sp.); — warten, lauern, C.; — kümmerlich leben, vegetieren, Jan., Notr.- C.
757. ždìč, -íča, m. = naslonjač ob peči, kjer sede posebno stari ljudje, der Sorgenstuhl, Tolm.- Erj. (Torb.); — rak čemi v svojem ždiču (in seinem Versteck), Erj. (Izb. sp.); — prim. zdič.
758. žebráti, -ȃm, vb. impf. herplappern, M., C.; žebrali so njemu na čast svoje molitve, LjZv.; — beten, Guts., Mur., Cig., Slom., Kor., Gor., Št.
759. žéniti, žę́nim, vb. impf. verheiraten: svojega sina ženi, er trifft Anstalten zur Verheiratung seines Sohnes, er sucht ihn zu verheiraten; na hlače, na roke ž., ohne Vermögen verheiraten, Nov.; — ž. se, heiraten (vom Manne); taki se ženijo, ki nimajo nič; auf Freiersfüßen gehen, in Heiratsumständen sein; ženi se; kje se neki ženi? wo freit er doch? — ptice se ženijo, die Vögel paaren sich.
760. žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
761. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
762. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
763. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
764. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
765. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
766. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
767. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.
768. žvížgniti, žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Cig.; žvižgnil je svojemu konju, Let.

   1 101 201 301 401 501 601 701

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani