svinja (94)

1. svínja, f. 1) das Schwein; svinje pasti, Schweine weiden; s svinjami kupčevati; — die Sau; sprasna s., die Sau mit ihren Jungen, Mur.; — divja s., das Wildschwein; — 2) (psovka), der Saukerl, der Saumagen; — 3) der Klecks, Cig., Jan.; — das Aß im Kartenspiel, Cig., Jan.
2. svinjáča, f. = velika svinja, C., Z.
3. svinjȃd, f. coll. Schweine, Zora.
4. svinják, m. 1) der Schweinestall; — 2) svı̑njak, der Schweinekoth; — 3) svı̑njak, das Ferkelkraut (hypochaeris), Cig., C.
5. svinjár, -rja, m. 1) der Schweinehirt; der Sautreiber; der Schweinehändler, Cig., Jan.; — 2) der Sauigel, der Saukerl, Cig., M., Štrek.
6. svinjárčək, -čka, m. dem. svinjarek; der Schweinejunge, Cig.
7. svinjárək, -rka, m. dem. svinjar; 1) ein kleiner Schweinehirt; — 2) eine Art Vogel, Fr.- C.
8. svinjaríca, f. 1) die Schweinehirtin; die Schweinemagd; — 2) der Huflattich (tussilago farfara), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
9. svinjarı̑ja, f. die Schweinerei, die Unfläterei, (po nem. narejena beseda).
10. svinjarína, f. das Hutgeld des Schweinehirten, Jan. (H.).
11. svinjáriti, -ȃrim, vb. impf. sauen, schweinigeln, Mur.- Cig.
12. svinjárka, f. die Schweinehälterin, M.; die Saumagd, Jan.
13. svinjárski, adj. 1) Schweinehirten-; — 2) unsauber, unrein, Z.
14. svinjȃrstvọ, n. die Schweinerei, Mur., Cig., Jan.
15. svinjáti, -ȃm, vb. impf. sauen, schmudeln, sudeln, Cig., Jan.; — die Sauglocke läuten, Jan. (H.).
16. svinjȃvəc, -vca, m. der Sudler, Jan.
17. nasvinjak, m. mastni ali debeli četrtek, C.; — prim. nasunjak.
18. osvinjáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig., Jan.; — bemakeln, Jarn.
19. posvinjáti, -ȃm, vb. pf. besauen, verunreinigen, Cig.
20. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
21. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
22. bravínja, f. = svinja, C.; — prim. brav, m. 2).
23. bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß ( zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.
24. brkljastíca, f. "svinja, če ima brklje", C.
25. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati ^*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
26. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
27. cíngəlj, -glja, m. 1) das Glöcklein, C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 2) etwas Hangendes: cingelj cinglja, cokelj coklja, cingelj dolu pade, cokelj ga popade, (svinja in želod), Ip.- Erj. (Torb.); — der Eiszapfen, C.
28. čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
29. dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.- Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
30. dvojíca, f. 1) das Paar, Guts., Cig., Jan.; lepa d. je to! Jurč.; — die Ambe, Cig., Cel. (Ar.); — die Zweiheit, M.; za dvojico, um das Doppelte, Boh.; — 2) der Zweifel: brez dvojice, ogr.- C.; — 3) svinja v drugem letu, Dol.
31. grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.- Mik., Cig., nk.
32. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
33. klápast, adj. schlaff herabhängend, Cig.; klapasta ušesa, Cig., BlKr., M.; — klapasta svinja = klapouha svinja, Vrt.; — kaj se tako klapasto držiš? warum lässest du also den Kopf hängen? BlKr.- M.
34. kláta, f. les, ki se svinjam pod vrat obeša, da ne morejo bežati, kajk.- Valj. (Rad).
35. kolēt, m. poleten na lehko roko narejen svinjak, Plužna- Erj. (Torb.).
36. kotáti, -ȃm, vb. impf. rollen, kollern machen, wälzen, Mur., Cig., Jan.; Zdaj podseke kotam, Danj. (Posv. p.); sobota pogače vkup kota, Pjk. (Črt.); — k. se, sich wälzen, rollen, kollern, Cig., Jan., Cig. (T.); Svinja se v blatu kota, Danj. (Posv. p.); kjer se volk kota, tam dlako pusti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — k. se s kom, sich balgen, ringen, Jan., Kres; vola se kotata = se bodeta, vzhŠt.; — tudi: kótati, Mur.
37. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.- Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
38. krehljáti, -ȃm, vb. dem. krehati; impf. hüsteln, ogr.- C.; (o svinjah) = krehati, M.
39. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
40. krócəlj, -clja, m. = krokelj, svinja: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja, Mišelj dolu pade, krocelj ga popade (= svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
41. króhati, -am, vb. impf. grunzen: svinja kroha, C., Z.; — krächzen, Cig.; — k. se, laut lachen, C.
42. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
43. krókəlj, -klja, m. = svinja: krokelj kroklja, činkelj činklja, činkelj dolu pade, krokelj ga popade (svinja — želod), Tolm.- Erj. (Torb.).
44. lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.- Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.
45. líšpav, adj. 1) putzsüchtig, Dol., Št.; — 2) wählerisch, heikelig, Cig.; lišpavo grlo, leckerer Gaumen, LjZv.; beim Fressen wählerisch; lišpava živina, Cig., Dol., Št.; lišpava svinja ni zdrava, C.
46. míšəlj, -šlja, m. v uganki: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja; Mišelj dolu pade, Krocelj ga popade, (svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
47. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
48. napòj, -pója, m. 1) das Getränk des Viehes, Mur., Cig., Jan., Nov.; kar se tekočega svinjam daje, Valj. (Rad); — 2) die Bewässerung, Levst. (Močv.); — tudi: nápoj, -pója, Valj. (Rad), Levst. (Močv.).
49. ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
50. ognjíčast, adj. mit dem Antoniusfeuer behaftet: ognjičasta svinja, C.
51. pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
52. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
53. plemę̑n, adj. zur Zucht bestimmt, Zucht-, Z.; p. vol, ein Zuchtochs, M.; plemena svinja, ein Zuchtschwein, C.; plemeni prašiči, Jurč.; — iz: plemenьnъ.
54. podkŕmən, -mna, adj. Mast-: podkȓmna svinja, ogr.- C.
55. polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
56. pomíje, f. pl. das Spülicht; pomije davati svinjam, kravi.
57. povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.- Cig., Tolm.
58. pregrȃda, f. 1) die Scheidewand, Jan., Cig. (T.), C.; svinjak ima po sredi pregrado, jvzhŠt.; die Abzäunung bei Wasserbauten, die Krippe, Cig., C.; — die Barriere, Cig., C.; — der Schlagbaum (im Stalle), Cig.; — 2) das Abgetheilte: die Abtheilung, das Fach, Cig.; ( z. B. im Getreidekasten), C., Notr.; — die Einfriedung, die Umzäunung, C., Valj. (Rad); — tudi: prẹ́grada, Notr., jvzhŠt.
59. prẹ́kast, adj. 1) schief, Mur., Mik.; — schielend, schieläugig, Mur., Cig., Jan., Met.; prekastih oči, schieläugig, Cig.; prekasto gledati, schielen, Mur.; seitwärts ansehen, Cig.; finster schauen, Jan., Mik.; prekasto gleda kakor zaboden vol, Gor.; — verkehrt ( fig.): p. biti, einen schiefen Verstand haben, Cig.; prekasto se vesti, sich unmanierlich benehmen, Polj.; — 2) quer gestreift: prekasta (= pasasta) svinja, prekasta krava, C., Z., vzhŠt.
60. pŕhniti, pȓhnem, vb. pf. 1) wie Staub entfliegen, stieben, Cig.; — smrad mu je prhnil v nos, ein Gestank stach ihm in die Nase, Bes.; — 2) (Staub u. dgl.) hinstreuend werfen, Jan.; — 3) (von einer leichten, schnellen Bewegung): huschen, entflattern, entfliegen, C.; Golobek je prhnil skoz okence, Npes.-Vraz; entrennen: svinja je prhnila, Dol.; entfliehen, Jan., Fr.- C.; na konja p., sich aufs Pferd schwingen, Z., Npes.-K.; p. črez kaj, darüberschießen, Cig.; p. iz zamišljenja, aus dem Trübsinn sich aufreißen, Cig.; — 4) werfen: p. kaj črez most, LjZv.; — 5) einen Schnaubelaut ausstoßen, Z.; — 6) morsch werden, C., Štrek.; — 7) mürbe werden: hruške so dobre, če prhnejo, Fr.- C.; — 8) = osuti se: grozdje prhne, Fr.- C.
61. pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
62. rẹ̑zanka, f. 1) rezana svinja, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — 2) = rezanica 1), der Häckerling, Jan., DZ.
63. skrlȗp, m. = smetana, Cig., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — die Kruste, die sich an der Oberfläche der Dammerde durch das Austrocknen nach einem Regen bildet, Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Schmutzkruste: svinjam se dela skrlup po koži, Gor.; — der Schorf, Jan. (H.); — pogl. skorlup.
64. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
65. sprásən, -sna, adj. sprasna svinja, ein trächtiges Schwein, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; tudi: ein Schwein, das geworfen hat, M.
66. 2. strókast, adj. finnig: strokasta svinja, vzhŠt.; (strogast, Cig., Jan.).
67. svínjica, f. dem. svinja; eine kleine Sau.
68. svı̑njka, f. dem. svinja; 1) das Schweinchen, Cig.; — 2) svinjko uganjati, ein Spiel mit einem hölzernen Ball (svinjka), C., Levst. (M.); tudi: svinjko loviti, Levst. (M.); svinjko biti, Z., Kr.; — 3) der Frosch (im Bergbau), Cig.; — 4) morska s., der Tümmler (delphinus tursio), pozemna s., das Erdferkel (orycteropus), Erj. (Ž.); — das Meerschweinchen (cavia cobaya), Cig.; = morska s., C.; — 5) die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.).
69. svı̑njščak, m. 1) der Schweinekoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) svinjščák = svinjak (Schweinestall), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 3) svinjščák = lonec za svinjsko kuho, Fr.- C., Notr.
70. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
71. škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
72. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
73. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
74. tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.
75. tołkȃłnica, f. das Klopfholz, der Schlägel, der Stößel: s tolkalnico svinjam hrano tolčejo, Polj.; — die Mörserkeule, Polj.; — der Waschbleuel, Cig.; — eine Vorrichtung zum Klopfen des Hanfes, die mit den Füßen bewegt wird, jvzhŠt.
76. tołkálọ, n. der Schlägel, der Stößel, Cig., Jan., M., C.; die Mörserkeule, C.; der Schlägel der Böttcher, Pot.- Cig.; der Erdstößel, DZ.; — (tółkalọ) bet, s katerim se kuha raztolče svinjam, Ig (Dol.); — der Hammer einer Stampfe, der mit den Füßen in Bewegung gesetzt wird, Glas.; — die Vorrichtung zum Pochen des Hanfes, C.
77. trȃkast, adj. 1) bandähnlich, Band-, Cig.; bandförmig gestreift, Cig.; trakasta mavrica, Trst. (Let.); — 2) trakasta svinja (mit einem Halszapfen), C.; — 3) strahlig, Cig. (T.).
78. tretjákovka, f. = svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.
79. tretjíca, f. 1) triletna ovca, Cig., ali svinja, Dol.; — svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.; — krava v tretjem letu, Cig.; — 2) dreitägiges Fieber, Z.; — 3) der dritte Klee, Z.; — 4) die Terz, Jan.
80. učíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) thun, Mur., Jan., Mik., nk., vzhŠt.; bewirken, zuwege bringen, Cig., Jan.; — verüben, Mur., C.; — 2) u. komu, es jemandem anthun, ihn verhexen, C.; u. svinjam, da hirajo in crkajo, SlN.; učinjena bolezen, C.; — 3) = občiniti: u. žito, das Getreide durch Reitern reinigen, C.
81. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
82. vísəlj, -slja, m. = želod (v uganki): viselj visi, čakelj čaka; viselj pade, čakelj ga pobere (svinja in želod), Lašče- Erj. (Torb.).
83. vołčȃjəc, -jca, m. volčajci, bezgavke na svinjah, Dict.
84. vzdivjáti, -ȃm, vb. pf. = zdivjati, wild werden, nk.; wild davon laufen: svinja je vzdivjala v gozd, LjZv.
85. zablǫ́diti, -im, vb. pf. 1) fehlgehen, sich verirren, Meg., Mur., Cig., Jan.; z. na krivo pot, z. v brlog nevernih divjakov, LjZv.; — ( pren.) v zmote z., in Irrthümer verfallen, Cig.; — 2) vermischen, Cig.; z. svinjam = med pomije otrobe ali moko pomešati, jvzhŠt.; — z. komu kako grenko, jemandem eine derbe Wahrheit sagen, M.; — 3) z. si, verfehlen: z. si pot, C.; z. si pri čem, bei einer Sache fehlgehen, C.
86. zablǫ̑ja, f. to, s čimer se svinjam jed zabloji, Mik.; — prim. obloda, obloja.
87. zablojíti, -ím, vb. pf. vermischen: z. svinjam jed z mekinami, Mik.
88. zagółhniti, -gȏłhnem, vb. pf. 1) verstopfen, z. se, sich verstopfen: kanal se je zagolhnil, Hal.- C.; zakuhan sod se zagolhne (schließt luftdicht), vzhŠt.- C.; — 2) z. se: zagolhne se svinjam jed, die Schweine bekommen Ekel vor dem Fressen, Fr.- C.; — 3) z. se, ersticken (o rastlinah), vzhŠt.- C.; — prim. zagolsniti.
89. 3. zamę́sti, -mę́tem, vb. pf. 1) hineinmischen, anquirlen, Cig., Blc.-C.; svinjam z., dem flüssigen Schweinefutter Kleien, Mehl u. dgl. beimengen, Fr.- C., vzhŠt.; — 2) beim Buttern verbrauchen, verbuttern, Cig.; — 3) z. se, = zasukniti se: dobro se je zametel, (-del), er ist schnell mit der Arbeit fertig geworden, Polj.; — ( praes. nav. zamę́dem).
90. 3. zamę́tati, -tam, vb. impf. ad 3. zamesti; hineinmischen: svinjam z., Kleien, Mehl und dgl. dem flüssigen Schweinefutter beimengen, C., Št.
91. 2. zamę̑tək, -tka, m. = 2. zamet 1), kar se svinjam zamete, das Schweingeschütt, SlGor.- C.
92. 2. zamę́tovati, -ujem, vb. impf. ad 3. zamesti; = 3. zamę́tati (svinjam), C.
93. 1. zavrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) in Wallung gerathen: zu sieden anfangen, aufsieden; mleko še ni zavrelo; — kri mu je zavrela, er ist an einem hitzigen Fieber erkrankt, Z.; o hudi vročini svinjam rada kri zavre, jvzhŠt.; — ( fig.) kri mu je zavrela, sein Blut gerieth in Wallung, er wurde zornig; kmalu mu zavre, er wird gleich böse, Cig., Met.; — in Gährung gerathen, aufgähren, Cig., Jan.; in die faule Gährung gerathen (o vinu), umschlagen, verderben: vse vino mu je zavrelo; — 2) aufsieden machen (lassen); vina, mleka z., Wein, Milch absieden; malo mleka sem si zavrela; — aufwallen machen: strast mu je zavrela vročo južno kri, Jurč.; — (nastalo iz zəvrẹ́ti [= vzvreti], Cv.).
94. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani