svetovati (10)

1. svẹ́tovati, -ujem, vb. impf. ( pf.) rathen; s. komu kaj; dobro si mi svetoval; svetuj mi, kaj naj zdaj storim! s. koga, Krelj, Jsvkr.; druge sem k temu svetoval, Kast. (Rož.); slabo si ga svetoval, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — s. se, sich berathen, Trub., Dalm., Krelj, jvzhŠt.
2. nasvẹ́tovati, -ujem, vb. impf. 1) anrathen; beantragen, vorschlagen; (v tem pomenu tudi pf.); — 2) n. se, vb. pf., des Rathgebens satt werden; — tudi: nasvetováti, -ȗjem.
3. odsvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. abrathen; o. komu kaj.
4. podsvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. p. koga, jemanden berathen, ihm einen Rath geben, Svet. (Rok.).
5. posvẹ́tovati, -ujem, I. vb. pf. einen Rath geben, berathen: p. koga, Svet. (Rok.), Gor.; — II. p. se, vb. impf. ( pf.) sich berathen, eine Berathung abhalten; p. se s kom o čem ali zastran česa.
6. presvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. p. koga, jemandem etwas anderes rathen, ihn anders berathen, jvzhŠt.
7. nasvẹtávati, -am, vb. impf. = nasvetovati, Levst. (Nauk).
8. odsvẹtávati, -am, vb. impf. ad odsvetovati; abrathen, Jan., Str., GBrda, Črniče ( Goriš.).
9. posvẹtávati se, -am se, vb. impf. = posvetovati se, sich berathen, Navr. (Kop. sp.), Gor.
10. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani