svetnik (36)

1. 1. svẹ̑tnik, m. = svečnik, svetnjak 2), der Leuchter, C.
2. 2. svẹ̑tnik, m. der Rathgeber, der Berather, Cig., Jan.; moji svetniki, Trub.; Roboam ni poslušal starih izkušenih svetnikov, Ravn.; — der Rathsherr, der Rath, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., C., Dalm.- M., nk., Dol., Rec., Gor.; skrivni s., der Geheimrath, Cig., C., Dalm.; vladni s., der Regierungsrath, Cig. itd.
3. 3. svetník, m. 1) der Heilige; vsi svetniki božji; — 2) svę̑tnik = praznik, Kamenje (Ipavska dol.)- Erj. (Torb.).
4. svetnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Rolle eines Heiligen spielen, Levst. (Zb. sp.).
5. nàdsvẹ̑tnik, m. der Oberrath: finančni n., der Oberfinanzrath, Jan. (H.).
6. nasvẹ̑tnik, m. kdor nasvete daje, Z., Gor.- DSv.
7. osvetník, m. der Rächer, Mur., Jan., Šol.; — hs.
8. posvetník, m. der Heiligmacher, C.
9. brezimę̑n, adj. ungenannt, anonym, Cig., Jan., Cig. (T.); brezímen, Vrt.; brezimeni svetnik, Levst. (Zb. sp.); brezimena nedelja, der dritte Sonntag in der Fasten, M.
10. dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
11. drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
12. 1. klícati, klı̑čem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
13. mladolìk, -líka, adj. = mladoličen: mladoliki svetniki, Levst. (Zb. sp.).
14. ǫ́bčəstvọ, n. die Gemeinschaft, Cig. (T.); o. svetnikov, die Gemeinschaft der Heiligen, Cig.; ( stsl.); die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.), DZ.; ( rus.).
15. ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
16. ostȃnək, -nka, m. 1) das Überbleibsel, der Rest; ostanki, die Überreste; ostanke pobirati; — der Rechnungsrest, Jan., Cel. (Ar.); — ostanki (svetnikov), die Reliquien, Cig.; — ostanki, die Nachkommen, ogr.- C.; — do ostanka, im Überfluss: vsega ima do ostanka, Zv.; — 2) das Bleiben, Cig., Jan.; tukaj mi ni ostanka, Cig.; — der Aufenthalt, Cig., Jan.; o. imeti, sich aufhalten, Cig.
17. posvẹtovȃvəc, -vca, m. der Berather: drugi posvetovavci so okoli tebe bili, Bas.; — = svetovavec, svetnik, der Rathsherr, Mur., Cig.
18. poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.
19. prebiválišče, n. der Aufenthaltsort, der Wohnort, der Wohnsitz; nebesa, p. svetnikov; tudi: prebivalíšče.
20. prikolę̑dovati, -ujem, vb. pf. = s koledovanjem si pridobiti, Z.; — erbitten: če Bog rok ne stegne, vsi svetniki ne prikoledujejo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
21. proglásiti, -im, vb. pf. verkünden, erklären, proclamieren, Jan., nk.; za svetnika p., canonisieren, Jan. (H.).
22. prošnjík, m. der Bittsteller; — der Fürbitter, Mur., Cig., Jan.; svetniki naši prošnjiki, Z.
23. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
24. skrívən, -vna, adj. geheim; s. shod; skrivne želje; na skrı̑vnem, im Verborgenen; na skrivnem se shajati, Cig.; — Geheim-: skrivni svetnik (svetovavec), der Geheimrath, nk.
25. sovẹ̑tnik, m. = 1. svetnik, DZ.; — prim. sovet.
26. starẹjšı̑nəc, -nca, m. občinski starejšinci, t. j. župan in dva občinska svetnika, die Gemeindevorstandsmitglieder, Levst. (Nauk).
27. svečeník, m. 1) = duhovnik, Jan., nk.; ( hs.); — 2) = 3) svetnik, Alas.
28. svę́təc, -tca, m. = svetnik, der Heilige, Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), ogr.- Let.; vsi svetci, das Allerheiligenfest, Mur.
29. svę̑tej, m. = svetec, svetnik, Jarn.
30. svetík, m. = svetnik: svetiki in svetice, rok. iz 15. stol.
31. 3. svetníca, f. die Heilige; vsi svetniki in svetnice.
32. svẹtovȃvəc, -vca, m. = 2. svetnik, der Rathgeber; — der Rathsherr, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi svẹ́tovavəc, Schönl., Trav.- Valj. (Rad).
33. šápula, f. der Heiligenschein: svetniki se s šapulo ali svetlobo okoli glave malajo, Trub.; — prim. šapelj.
34. zagorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) anfangen zu brennen, Feuer fangen, Cig., Jan.; drva so suha, pa hitro zagori v peči, Dol.; — ( fig.) po meni je vse zagorelo (od strahu), es wurde mir heiß (vor Schrecken), Fr.- C.; — entbrennen, Jan.; z. v češčenju kakega svetnika, ZgD.; — 2) von der Sonne angesengt sich bräunen, Cig.; zagorel, sonnenverbrannt, gebräunt, brünett; zagorele barve; zagorel leščnik, grozd, Z.; — 3) v lica z., erröthen, Cig., Jan., Fr.- C.; zagorel, glutroth, Cig.
35. zazívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad zazvati; anrufen: svetnike z., ogr.- C.
36. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani