svetel (12)

1. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
2. gladkosvẹ́təł, -tla, adj. glattblank, Cig.
3. osvẹ́təł, -tla, adj. etwas hell, C.
4. preósvẹtəł, -tla, adj. zu halbhell, C.
5. presvẹ́təł, -tla, adj. zu licht, zu glänzend; — überaus lichtvoll o. glanzvoll; — durchlauchtigst; presvetli cesar, kralj.
6. samosvẹ́təł, -tla, adj., Cig., C., Žnid., pogl. samosvetljiv.
7. srebrosvẹ́təł, -tla, adj. silberglänzend, Zv.
8. láber, -bra, m. bajeslovno bitje: majhen dedek, bel in svetel, Pjk. (Črt. 85.).
9. presvítəł, -tla, adj. = presvetel.
10. prisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) dazulangen: vse priseže (greift zu), kar je rok imelo, Ravn.; p. k čemu, etwas erreichen, C.; = p. kaj: Matjaž pa seže v tošnjico (žep), Priseže svetel, rumen zlat, Npes.-Schein.; — 2) einen Eid ablegen, schwören; krivo, po krivem p., einen Meineid schwören, falsch schwören; p. na kaj, etwas mit dem Eide bekräftigen, beschwören; na to prisežem; p. na ustavo, die Verfassung beschwören, Cig.; — p. na glavo, beim Kopfe schwören, ( prim. prisegati); — 3) prisežen = zaprisežen, vereidet: priseženi možje.
11. svẹtȃł, -tlà, adj. = svetel.
12. svítəł, -tla, adj., Cig., Jan. i. dr.; (nastalo iz svẹtȃł, kar se izgovarja: svitȃł, Cv.); pogl. svetel.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani