svet (1697)

1. 1. svẹ̑t, svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall ( nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.- C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.- Valj. (Rad).
2. 2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
3. svę̑t, svę́ta, adj. heilig: sveta maša; svete podobe; sveto leto, das Jubiläumsjahr, das Ablassjahr; sveti večer, der Christabend; sveti dan, der Christtag; — vsi svéti, das Allerheiligenfest: o vseh svetih.
4. svẹtȃł, -tlà, adj. = svetel.
5. svẹtàn, -ána, m. der Kosmopolit, Cig. (T.).
6. svẹtárən, -rna, m. = čelešnjak za luč, Tolm.- Levst. (M.).
7. svẹ́tati, svẹ̑tam, vb. impf. = svitati: zorja je svetala, Prip.- Mik.
8. svę́təc, -tca, m. = svetnik, der Heilige, Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), ogr.- Let.; vsi svetci, das Allerheiligenfest, Mur.
9. svę́təčən, -čna, adj. festtäglich, festlich, Mur., Jan., C.; svetečni dan, der Festtag, Meg., C.; svetečna propoved, die Festpredigt, Raič ( Let.); (svetę́čən, Mur., Meg.).
10. svę́təčnost, f. die Feierlichkeit, die Festlichkeit, Mur., Jan., C.
11. svę̑tej, m. = svetec, svetnik, Jarn.
12. svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
13. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
14. 1. svẹ́tən, -tna, adj. Welt-; — = posveten, weltlich, Cig., Jan., nk.
15. 2. svẹ́tən, -tna, adj. Rath-, Raths-: svẹ̑tni zbor, die Rathsversammlung, Ravn.; svetna hiša, das Rathhaus, Guts.- Cig.
16. svetẹ́nji, adj. Feiertags-, festlich: svetenja obleka, SlGor.- C., Danj.- M.
17. svetẹ́njost, f. die Feierlichkeit, C.
18. svetẹ́šnji, adj. festlich, ogr.- M.; svetešnje oblačilo, vzhŠt.- C.
19. svetíca, f. 1) die Heilige, rok. iz 15. stol., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Heiligenpflanze, das Cypressenkraut (santolina), C.
20. svetíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. andächteln, Cig.
21. svetík, m. = svetnik: svetiki in svetice, rok. iz 15. stol.
22. svẹtíłce, n. dem. svetilo; das Laternchen, Cig.
23. svẹtíłən, -łna, adj. leuchtend, M.; svẹtı̑łna leščerba, Trub.
24. svẹtı̑ljka, f. 1) die Laterne, Cig. (T.), DZ.; — die Lampe, C., Vrt., SlN.; ( hs.); — 2) die Feuerscheide (pyrosoma), Erj. (Ž.).
25. svẹtı̑łna, f. = svetilnica (Laterne), Jan.
26. svẹtı̑łnica, f. die Leuchte, Cig., Jan., C.; die Laterne, Cig., Jan., C., nk.; ročna s., die Handlaterne, Cig.; stavna s., die Positionslaterne, s. varnica, die Sicherheitslaterne, DZ.; — die Lampe, Jan., nk.
27. svẹtı̑łničar, -rja, m. der Laternenmacher, Cig.; — der Lampenfabrikant, nk.
28. svẹtı̑łnik, m. 1) der Leuchter, Meg.; — 2) der Luster, Jan.; — 3) der Leuchtthurm, Cig., Jan.; = morski s., die Seeleuchte, C., DZ.
29. svẹtíłnost, f. die Leuchtkraft, Cig. (T.).
30. 1. svẹtílọ, n. 1) die Leuchte, Cig., Jan., Zora, nk.; pristansko s., die Hafenleuchte, Cig.; — die Laterne, Cig. (T.); ( stsl.); — die Lampe, C., Jap. (Sv. p.); bila je duša modri devici podobna, ki je svetilu za obilo olja skrbela, Slom.; — 2) die Beleuchtung, C., DZ.; s. napravljati, die Lampen, Lichter herrichten, C.; — 3) das Leuchtmaterial ( chem.), Cig. (T.); krožno s., die Photosphäre, Cig. (T.).
31. 2. svetílọ, n. das Sacramentale, Jan., C.
32. svẹtilonǫ̑səc, -sca, m. der Laternenträger, Jan.
33. svetína, f. 1) = svetost, Valj. (Rad); — 2) = svetinja 2), die Heiligenreliquie, Štrek., ogr.- Valj. (Rad).
34. svetínja, f. 1) = svetníca, die Heilige, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) eine heilige Sache, Mik.; die Reliquie, Alas., Cig., Jan.; — der Ablasspfennig, Mur., Mik.; — eine geweihte Denkmünze, wie man z. B. solche an Wallfahrtsorten erhält, jvzhŠt.; — die Denkmünze, die Medaille, Cig., Jan., nk.; — 3) eine heilige Stätte, das Heiligthum, C., Krelj- Mik.; gospodnja s., Dalm.; — 4) svetinje = zvezdni utrinki, Jurč.
35. svetı̑njar, -rja, m. der Medailleur, Cig.
36. svetinjerẹ̑zəc, -zca, m. der Medailleur, Jan.
37. svetínjica, f. dem. svetinja.
38. svetínjišče, n. = svetišče, das Heiligthum, das Sanctuarium, Ravn.- Valj. (Rad).
39. svetíšče, n. die heilige Stätte, das Heiligthum, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; das Sanctuarium im Tempel, Cig.
40. svetíščən, -ščna, adj. Heiligthums-, nk.
41. svetı̑tba, f. = svetitva, C.
42. svetı̑telj, m. der Heiliger, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
43. svetı̑təv, -tve, f. die Heiligung, Jan.
44. 1. svẹ́titi, -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; ( pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
45. 2. svetíti, -ím, vb. impf. 1) heiligen, feiern, Cig., Jan., C.; svetke s., C.; — 2) weihen, Jan.
46. svetı̑tva, f. die Heiligung, die Weihe, C.
47. svẹtı̑vəc, -vca, m. 1) der Leuchtende, der Lichtträger, Cig., Jan.; — 2) surinamski s., der surinamische Laternenträger (fulgora laternaria), Erj. (Ž.).
48. svẹtı̑vka, f. die Leuchterin, die Lichtträgerin, Cig., Jan.
49. svẹtı̑vọ, n. der Beleuchtungsstoff, Jan., Cig. (T.).
50. svetkovȃnje, n. die Begehung einer Feierlichkeit, Jan.
51. svetkováti, -ȗjem, vb. impf. ein Fest begehen, feiern, Dol.- Cig., Jan., C.
52. svetkovína, f. die Festlichkeit, die Feier, Cig., Nov., Zora.
53. svẹtlẹ́ti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Dict., C.; Kaj na rokah, kaj na rokah Prstanci svetlijo? Npes.- Kres.
54. svẹtlíca, f. 1) das glänzende Haar der Schafe, C.; — 2) der Jupiterstern, Blc.-C.; — 3) die camera lucida ( phys.), Cig. (T.); — 4) das Johanniswürmchen, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); — 5) eine Art dicke, süße Birne, C., Notr.; — eine Art Apfel, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Taffetapfel, C.; — das Bergwohlverleih (arnica montana), C., Medv. (Rok.); — 6) die Blende ( min.), Cig. (T.); srebrnata s., die Silberblende, Cig. (T.); cinkova s., die Zinkblende, živosrebrna s. = cinober, Erj. (Min.).
55. svẹtlíčast, adj. ein wenig glänzend, C.
56. svẹtlíčica, f. dem. svetlica; das Leuchtkäferchen, Jan. (H.).
57. svẹtlíka, f. 1) ein leuchtendes Ding, ogr.- C.; — 2) eine Art weißer Apfel, C.; prim. svetlica 5); — das Glanzgras, das Kanariengras (phalaris), Cig.
58. svẹtlíkanje, n. das Schimmern, nk.; — s. morja, die Phosphorescenz des Meeres, Cig. (T.), Jan.
59. svẹtlíkast, adj. ein wenig glänzend, Cig. (T.).
60. svẹtlíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. schimmern, C., Žnid., nk.; ( min.), Cig. (T.); morje se svetlika, das Meer phosphoresciert, Cig. (T.), Jes.; — mej vrsticami se svetlika, es ist zwischen den Zeilen zu lesen, Levst. (Zb. sp.).
61. svẹtlı̑n, m. 1) der Brillant, Cig., Jan.; — 2) der Leuchtkäfer (pyrophorus), Erj. (Ž.); — 3) eine Art Apfel: die Glanzreinette, C.; — svetlini, Nachtkerzen (oenothereae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
62. svẹtlína, f. 1) der Lichtglanz, die Helle, Jan., Z., kajk.- Valj. (Rad); das Tageslicht, ogr.- C.; — 2) eine lichte Stelle, C.; — 3) der Lichtstoff, Cig., Jan.
63. svẹtlı̑nčati, -am, vb. impf. funkeln, Jan.
64. svẹtlı̑nčkati, -am, vb. impf. schimmern, M.
65. svẹtlíti, -ím, vb. impf. 1) glänzend machen, Cig.; polieren, Guts.- Cig.; wichsen, Jan.; škornje s., die Stiefel wichsen, Zora; — licht, hell machen, Cig., Jan.; — 2) s. se, licht, hell werden, Cig., Jan., Z.; preden se je jelo svetliti, vor Anbruch des Tageslichtes, Cig.; od severne strani se že svetli ( n. pr. po nevihti), Z., jvzhŠt.
66. svẹtljȃva, f. die Erhellung, die Beleuchtung, SlN.; svetljava pri teh poskusih naj ne bode premočna, Žnid.
67. svẹtljénje, n. das Glänzen, Cig.
68. svẹtljívost, f. die Leuchtkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
69. svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.
70. svẹtlobẹ́ł, adj. hellweiß, Cig.
71. svẹtlóbən, -bna, adj. Licht-: svetlobni val, die Lichtwelle ( phys.), Cig. (T.), Žnid.; svetlobni krog, die Photosphäre, Cig. (T.).
72. svẹtlȏbnica, f. das Lichtloch, V.-Cig.
73. svẹtlǫ̑ča, f. die Helle, C., ogr.- Let.
74. svẹtločútən, -tna, adj. lichtempfindlich, Sen. (Fiz.).
75. svẹtloglàv, -gláva, m. der Glaskopf ( min.), Cig. (T.); — prim. svitoglav.
76. svẹtlogòr, -góra, adj. hellbrennend: svetlogori premog, die Cannelkohle, Erj. (Min.).
77. svẹtlolàs, -lása, adj. hellhaarig, Jan.
78. svẹtlolásən, -sna, adj. hellhaarig, Cig.
79. svẹtlomèr, -mę́ra, m. der Lichtstärkemesser, das Photometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
80. svẹtlomę̑rje, n. die Lichtmessung, Cig. (T.).
81. svẹtlomę̑rstvọ, n. die Lichtmesskunst, die Photometrie, Cig. (T.).
82. svẹtlomǫ́dər, -dra, adj. hellblau, Cig.
83. svẹtlonòs, -nǫ́sa, m. der Lichtbringer (Lucifer), Cig., Jan.
84. svẹtlonǫ̑səc, -sca, m. der Lichtträger, Cig.
85. svẹtloòk, -ǫ́ka, adj. helläugig, Cig.
86. svẹtloǫ́kən, -kna, adj. mit schimmernden Fenstern: svetlookni dvori, Levst. (Zb. sp.).
87. svẹtlopìs, -písa, m. die Photographie, das Lichtbild, Jan., Cig. (T.), C.
88. svẹtlopı̑səc, -sca, m. der Photograph, Jan.
89. svẹtlopísən, -sna, adj. photographisch, Jan. (H.).
90. svẹtlopı̑sje, n. die Photographie, Jan.
91. svẹtlordèč, -ę́ča, adj. hellroth.
92. svẹtlorjàv, -áva, adj. hellbraun.
93. svẹtlorumèn, -éna, adj. hellgelb.
94. svẹtlosẹ̑nčje, n. das Helldunkel, Cig.; (po rus.).
95. svẹtlosìv, -síva, adj. hellgrau.
96. svẹtlọ̑st, f. 1) die Helle, die Helligkeit; s. razsvetljenih predmetov, Žnid.; — der Glanz ( min.), Cig. (T.); kovinska s., der Metallglanz, Sen. (Fiz.); — 2) die Erlaucht, die Durchlaucht, Cig., Jan.; kraljeva svetlost! königliche Majestät! Hip. (Orb.).
97. svẹtlotìsk, -tíska, m. der Lichtdruck, Navr. (Kop. sp.).
98. svẹtlovína, f. der Lichtstoff, Jan., Cig. (T.), C.
99. svẹtlozelèn, -éna, adj. hellgrün.
100. svẹtloznȃnski, adj. optisch, Jan.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani