svečen (28)

1. svẹ́čən, -čna, m. = svečan, der Monat Februar, kajk.- Valj. (Rad); tudi: svẹčę̑n, gen. -čnà, ogr.- Valj. (Rad); — prim. sečen.
2. svẹ́čən, -čna, adj. Kerzen-.
3. svečeníca, f. = duhovnica, die Priesterin, Jan., nk.; — hs.
4. svečeník, m. 1) = duhovnik, Jan., nk.; ( hs.); — 2) = 3) svetnik, Alas.
5. 1. svečénje, n. das Heiligen, die Heiligung, Cig., M.; tolikanj svečenja, kajanja! Krelj.
6. 2. svẹ́čenje, n. das Leuchten, Dalm.
7. neposvečèn, -éna, adj. ungeweiht: neposvečen menih, der Laienbruder, Cig.; profan, V.-Cig., Jan.
8. neposvečę́nəc, -nca, m. der Uneingeweihte, der Laie; n. blizu ne sme, Erj. (Izb. sp.).
9. onesvę́čenje, n. die Entheiligung, Cig., Jan.
10. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
11. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
12. posvečenína, f. das Weihopfer, C.
13. posvečénje, n. die Heiligmachung; (posvečenjè, ogr.- Valj. [Rad]); die Heiligsprechung, Cig.; — die Weihe, die Consecration.
14. posvečę́nka, f. die Geweihte, Jan. (H.).
15. posvečénost, f. die Weihe (als Eigenschaft), Cig.
16. presvẹčénje, n. die Erleuchtung, die Aufklärung, C.; presvẹčenjè, ogr.- Valj. (Rad).
17. prosvẹ́čenost, f. die Aufgeklärtheit, Jan. (H.).
18. razsvẹčénje, n. die Erleuchtung, Dalm., Rog.- Valj. (Rad).
19. gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec- C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.- C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn- Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.- C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.- C.; — tudi: gatíti, -ím.
20. kọ̑likor, * pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.
21. posvę̑čba, f. = posvetba, die Dedication, Navr. (Kop. sp.); = posvečenina, Burg.
22. 2. posvetíti, -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
23. povẹ̑grati, -am, vb. pf. eig. durch Schlagen uneben machen: den Wert benehmen, außer Giltigkeit setzen, (Geld) verrufen, Št.; povegran denar, Slom.; — den Geldwert herabsetzen, abschlagen, C.; bankovce p., Poh.; — p. meje, die Grenzen aufheben, C.; außer Gebrauch setzen: sami so kladivo vzeli in povegrali podružnico, odvzemši ji posvečenje, Slom.
24. razsvẹ́titi, -im, vb. pf. beleuchten; razsvečena prostorišča, DZ.; r. se, erglänzen: njegovo obličje se je razsvetilo kakor solnce, Jsvkr.; — erleuchten ( fig.); Bog ga razsveti! razsvečen od sv. Duha, Rog.
25. 1. svẹčȃn, -čnà, m. 1) der Monat Februar; ( gen. tudi: svẹ́čna, prim. svečen); — 2) svečan zvoni, es läutet Ave Maria, Jarn., Kor.- M.; (svečen, f.: večno svečen zvoni, Z.).
26. usvẹ́titi, -im, vb. pf. glänzend machen: meč je nabrušen in usvečen, da se ima lesketati, Dalm.
27. zadȗštvọ, n. das Seelenamt, Dict.; tolikanj zaduštva, svečenja, kajenja itd., Krelj.
28. zagátiti, -im, vb. pf. verstopfen; usta z., Trub.- Mik.; razpoko z., Cig.; cev z., eine Röhrfuge dichten, DZ.; — vodo z., das Wasser bedeichen, Cig., C.; — z. se, sich verstopfen, v dušniku se mi je zagatilo, es will mich ersticken, Fr.- C.; sluhovod se zagati z ušesnim maslom, Erj. (Som.); otrok je zagačen v ušesih, Gor.; — verhindern: z. posvečenje, ogr.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani