stvar (101-178)

101. opredẹljȃj, m. = opredelba, die Definition: stvarni o., die Realdefinition, Cig. (T.).
102. optimīzəm, -zma, m. nagnjenost stvari in razmere imeti za dobre, der Optimismus, Cig. (T.), nk.
103. oskrómən, -mna, adj. = skromen, bescheiden, Jan.; oskromna mladost, Levst. (Zb. sp.); oskromna stvar, Zv.; oskromno mnenje, eine unmaßgebende Meinung, Levst. (Močv.); — prim. skromen.
104. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
105. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
106. pesimīzəm, -zma, m. nagnjenost, stvari in razmere imeti za slabe, der Pessimismus, Cig. (T.), nk.
107. plígək, -hka, adj. (pravilna oblika za plihek, plehek) = neslan, pust, slab, prazen (govoreč o človeku in o drugih stvareh), Notr.- Erj. (Torb.).
108. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
109. pogíniti, -gı̑nem, vb. pf. zugrunde gehen, umkommen; v vojski, od žeje p.; (tudi o neživih stvareh) verderben: krompir pogine, Mariborska ok.- Kres.
110. pojasnílọ, n. die Erläuterung, die Aufklärung, der Aufschluss: stvarno p., die Sacherklärung, Cig. (T.).
111. pojasníti, -ím, vb. pf. erläutern, aufklären, Cig., Jan., nk.; anschaulich o. evident machen, Cig. (T.); stvar se je pojasnila, die Sache hat sich aufgehellt, Cig.; p. prikazen, die Erscheinung erklären, Sen. (Fiz.).
112. póklẹr, conj. nachdem: p. je Bog ustvaril vse stvari, Krelj; = odkar, seit, C., Vrt.
113. popísati, -šem, vb. pf. 1) mit Schrift ausfüllen, voll beschreiben; vsa pola je popisana; veliko papirja p.; p. razpredelke, die Rubriken ausfüllen, Levst. (Nauk); — 2) nach der Reihe aufschreiben, inventieren; p. blago, Cig.; p. zarubljene stvari, Levst. (Nauk); po tanko p., specificieren ( merc.), Cig. (T.); conscribieren, Cig., Jan.; — 3) durch die Schrift darstellen, beschreiben; vojsko p.; v knjigi je vse na tanko popisano, kako se je godilo.
114. posę̑bẹ, adv. abgesondert, besonders; posebe stanovati, spati, jesti; o vsaki stvari posebe, Levst. (Nauk); za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.
115. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
116. poškǫ́dən, -dna, adj. gern Schaden verursachend, schädlich, Dict., Jan.; ti poškodna stvar, ti! jvzhŠt.; poškǫ̑dni maček, C.
117. potrẹ́bən, -bna, adj. 1) bedürftig; p. biti, ein Bedürfnis haben; bedürftig sein; nisem p., ich habe kein Bedürfnis; p. biti česa, einer Sache bedürfen; pomoči, tolažbe, sveta p.; krvavo p., in hohem Grade bedürftig; — dürftig, mittellos, Cig.; — 2) nöthig, nothwendig; potrebne stvari si nakupiti; vse, kar je potrebno, imeti.
118. povelı̑čati, -am, vb. pf. 1) vergrößern: stvar se je poveličala, LjZv.; — groß machen, erheben, Cig., Jan.; — p. se, sich heben, emporkommen, Cig., Jan.; sich groß zeigen: Gospodu pojem: poveličal se je, Ravn.; — 2) preisen, Cig., Jan., nk.
119. povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.- Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen ( fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen ( merc.), Jan., Cig. (T.).
120. prȃvọ, n. der Inbegriff der Gesetze einer Art, das Recht, Cig., Jan., nk.; javno p., občno p., privatno p., nk.; stvarno p., dingliches Recht, Nov.; osnovno p., das Grundrecht, Cig. (T.); prirodno p., das Naturrecht, Cig. (T.).
121. preískati, -íščem, vb. pf. durchsuchen; vso hišo p.; — untersuchen, prüfen, Cig., Jan.; to stvar je treba na tanko p., nk.
122. prejasníti, -ním, vb. pf. p. si kaj = razbistriti si misli o čem: predno rečem zadnjo besedo, treba si je stvar še prejasniti, Erj. (Torb.).
123. premodrọ̑st, f. allzugroße, überaus große Weisheit, Dict., Cig.; božja p., Gottes Allweisheit, Jan.; Premodrosti sem Tvoje stvar, Levst. (Zb. sp.); — die Spitzfindigkeit, Meg.
124. prepı̑r, m. der Streit, der Zank; zaradi male stvari je bil hud prepir; v prepiru živeti s kom.
125. presę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) hindurchreichen, Cig.; durchgreifen, Jan.; — = prevzeti, durchdringen ( v. Affecten), Jan.; — 2) ausgeben: mrvica zabelje ne preseže nič v veliki skledi, Polj.; — 3) über etwas reichen: p. s pedjo, überspannen, umspannen, Cig.; z očmi p., absehen, übersehen, Cig.; z umom p., begreifen, erfassen, Jan.; z razumom preseči vse stvari, kajk.- Valj. (Rad); — 4) über etwas hinausreichen, übersteigen, überschreiten: mero, moči p.; — übertreffen.
126. prestvoríti, -ím, vb. pf. = prestvariti, umwandeln: p. se v kaj, Vrt.
127. prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.
128. pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
129. prigovȃrjati, -am, vb. impf. 1) zureden: p. komu; — 2) p. komu, čemu, Einrede thun, bemängeln, beanständen, Dol.- Cig., Jan., Zora; vsaki stvari prigovarja, BlKr., M.; koji prigovarja kojemu svetcu, prigovarja i meni, kajk.- Valj. (Rad); ako betežnik umre, prigovarjajo vračitelju, da ni pomogel, kajk.- Valj. (Rad).
130. prisíłən, -łna, adj. Zwangs-: prisilne stvari, katere so pod prisilno dolžnostjo, odpošiljati jih s pošto, alle postzwangspflichtigen Gegenstände, DZ.; prisı̑łni popotni list, der Zwangspass, Levst. (Nauk), DZ.; prisilna delarnica, das Zwangsarbeitshaus, Levst. (Nauk).
131. prizadẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. 1) dazusetzen: p. k besedi, h klafanju, C.; — 2) anthun, verursachen; silo p. komu, jemandem Gewalt anthun, Jan., DZ.; p. komu kaj hudega, jemandem etwas zuleid thun, Cig.; ne žalice ti nisem prizadel, ich habe dir nicht das Mindeste zuleid gethan, V.-Cig.; nikoli mi niso ničesar prizadele, Jurč.; to mi ne prizadene nobenega truda, Cig.; Bog ne prizadeni! Gott behüte! Z.; p. si mnogo truda in troškov, viel Mühe und Unkosten verwenden, Cig.; — 3) p. si, sich die Mühe nehmen, sich bemühen; vse si p., keine Mühe sparen; nič si ne prizadenejo, Škrb.- Valj. (Rad); Ruben si vse prizadene, da bi jim ga iz rok vzel, Ravn.- Valj. (Rad); — 4) prizadet biti v kaki stvari, in Mitleidenschaft stehen, Cig. (T.), nk.
132. razblíniti, -im, vb. pf. durch Walzen, Schlagen u. dgl. breiter machen, platt schlagen, M., Z., Lašče- Erj. (Torb.); — etwas breit treten ( fig.), allzuausführlich behandeln, Cig. (T.), nk.; r. kako stvar, kakor testo pod valčkom, Levst. (Zb. sp.).
133. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
134. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
135. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
136. razpǫ́čən, -čna, adj. explodierbar: razpočne stvari, kroglice, Levst. (Nauk).
137. reālən, -lna, adj. stvaren, Real-, Cig. (T.); — realna šola, die Realschule, Cig., Jan., nk.
138. realīzəm, -zma, m. nagnjenost, ravnati se bolj po istinitih, stvarnih razmerah nego po idejah, der Realismus.
139. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
140. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
141. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
142. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
143. samorǫ́dən, -dna, adj. naturwüchsig, Cig., Jan.; samorodna krepost jezika, LjZv.; samorodna slovanska omika, Str.; samorodna stvar, das Naturwerk, Cig. (T.); — gediegen ( min.), Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
144. sekvēstər, -stra, m. neka vrsta zasege; tudi: upravitelj tako zasežene stvari, der Sequester.
145. skavkljáti, -ȃm, vb. pf. = stežka nabrati kake stvari, Lašče- Erj. (Torb.).
146. slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.
147. sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari ( n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung ( z. B. der Reife), C.
148. smrája, f. der Gestank, Jarn., C.; — = smrdljiva stvar, C., Notr.; — (kot psovka): ti smraja ti! Št.- C.
149. 1. sǫ́d, m. 1) das Urtheil, Guts.- Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.- Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.- C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
150. spakedráti, -ȃm, vb. pf. verhunzen, verpfuschen, Cig., M., nk.; spakedrana stvar, das Missgeschöpf, Cig.; spakedrana beseda, ein schlecht gebildetes Wort, C.; spakedrana kranjščina, Preš.; — žito se spakedra (artet aus), C.; — prim. spakudrati.
151. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
152. 1. svẹ̑t, svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall ( nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.- C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.- Valj. (Rad).
153. 2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
154. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
155. tríščati, -ím, vb. impf. = v kako drobno stvar v eno mer gledati, stieren: kaj triščiš v bukve? Podkrnci- Erj. (Torb.).
156. ukȃznik, m. 1) das Verordnungsblatt, DZ.; — 2) = kdor kaj ukazuje ( n. pr. tlako), Lašče- Levst. (Rok.); u. biti katerih stvari, in irgendwelchen Angelegenheiten verfügen, Levst. (Pril.).
157. ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci- Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.
158. umáhati, -am, vb. pf. u. ogenj, t. j. tlečo stvar z mahanjem razžgati, ein Feuer aufwehen, Cig., Gor.
159. umẹ́tnost, f. die Geschicklichkeit: babiška u., Vod. (Bab.); dasiravno živali nimajo pameti, imajo vendar od stvarnika svoje umetnosti, Ravn.- Valj. (Rad); — die Verständigkeit, Mur.; — die Kunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; dosti jezikov bo njegovo umetnost razglasovalo, Škrinj.- Valj. (Rad); Davidova u. na harpo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Künstlichkeit, Cig., Jan., nk.
160. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
161. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
162. vdẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad vdejati, vdeti; — v. se v kako stvar = vtikati se vanjo, Kras- Erj. (Torb.).
163. vẹ́galica, f. das Schwanken: na vegalici biti: unsicher, schwankend sein: vsa stvar je še na vegalici, Erj. (Torb.).
164. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk- Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
165. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
166. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
167. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Cerknica ( Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
168. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
169. vpȓvičən, -čna, adj. ursprünglich: v spomin vprvične stvaritve, Ravn.
170. zagúliti, -im, vb. pf. 1) abwetzen, durch Wetzen beschmutzen, Jan., C.; obleka je zaguljena, BlKr.; — 2) Schwielen verursachen, schwielig machen, C.; z. si roke, Notr.; imeti zaguljene roke, Schwielen an den Händen haben, Polj.; — z. se, verharten (von der Haut), schwielig werden, Cig., C.; zagulilo se mi je = naredil se mi je žulj, Notr.; — abstumpfen, Jan.; smrtne puščice z., C.; čut z., C.; — zaguljen, roh, grob, unzart, Cig., ZgD.; — 3) drago komu kaj z. (= drago zaračuniti), Blc.-C.; — 4) z. se komu, bei jemandem in Ungnade fallen, V.-Cig.; — 5) einbleuen: z. komu kaj, Gor.; — človek je zaguljen v kako stvar (vernarrt), BlKr.
171. zaíti, zaídem, ( zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.- C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.- C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.- C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).
172. zasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehen; ( "mit Veränderung der Theile drehen", Cig.); vrv, nit z., Cig.; brke si z., sich den Schnurrbart zudrehen, Cig., Lašče- Levst. (M.); rokave si z. (= zavihati), Cig., Lašče- Levst. (M.); — zasukan, geschraubt ( stil.), Cig. (T.); — zasukan človek, ein abgedrehter Mensch, Cig.; — 2) eine andere Richtung geben, drehen, wenden; z. se na levo, na desno, sich nach links, nach rechts wenden; z. ladjo drugam, das Schiff umlegen, Cig.; z. se, zu tanzen anfangen; plašč po vetru z., den Mantel nach dem Winde drehen; tu se pot zasuče (na desno, na levo); govorico z., dem Gespräch eine andere Wendung geben, Jurč.; stvar se je drugače zasukala, die Sache hat sich anders gestaltet, hat eine andere Wendung genommen; — schwingen: sulico z., Ravn.- Valj. (Rad); — 3) moko z., das Mehl abrühren, Cig.; zasuka se moka z vodo, z jajci, Vod. (Izb. sp.).
173. zavọ̑lək, -lka, m. der Knoten ( pren. tudi kaka zavozlana ali zamotana stvar, n. pr. tožba), Podkrnci- Erj. (Torb.); (zaọ̑lək, Lašče- Erj. [Torb.]).
174. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
175. žı̑ljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.- Glas.; — prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).
176. žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje- Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).
177. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
178. žvę̑rca, f. 1) die Wagenschmiere, vzhŠt.- C.; — 2) neka mešanica za črnjenje belih niti, die Schneiderschwärze, Dol.; — 3) psovka za človeka ali stvar, ki ni nič vredna, Levst. (Rok.); — iz nem. Schwärze.

   1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani