stud (115)

1. stȗd, m. der Ekel, der Abscheu, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
2. studèn, -éna, adj. kalt, Meg.- Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec ( vzhŠt.)- C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.
3. stúdən, -dna, adj. = ostuden, abscheulich, ekelhaft, Cig.
4. studę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Jan.
5. studénčək, -čka, m. dem. studenec; eine kleine Quelle, das Brünnlein.
6. studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.
7. studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
8. studenčíšče, n. der Quellenplatz, Cig.
9. studę̑nčnat, adj. quellenreich, Mur., Cig., Jan., Met.; studenčnata dežela, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
10. studę̑nčnica, f. 1) das Quellenwasser; — 2) die Bachstelze, C.
11. studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
12. studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
13. stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru- Kres.
14. studeníce, f. pl. die Einfassung einer Quelle, vzhŠt.- C.
15. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
16. studénka, f. = studenčnica: iz skale vre s., Bes.
17. studenọ̑st, f. die Kälte, Cig., Jan.
18. stūdije, f. pl. nauki, uk, die Studien, Cig. (T.); prim. študije.
19. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
20. studljìv, -íva, adj. widerlich, Cig.; ekelhaft, C.
21. stúdnost, f. die Abscheulichkeit, Cig.
22. studòr, -óra, m. ein seichter Acker, worunter sich Felsen befinden, der Felsengrund, Cig., M.
23. nestúda, f. ein abscheulicher Mensch, Štrek.
24. nestúdən, -dna, adj. unrein, Štrek.
25. ostȗd, m. etwas Ekel Erregendes: das Scheusal, Cig.; Niso vedeli ne znali, Kaj in kdo je te (= ta) ostud, Npes.- Mik.; — der Wurm des Maikäfers, der Engerling, Gor.- Valj. (Rad).
26. ostȗd, f. das Scheusal, Gor.- Mik.; o. in gnusoba, Rog.- Valj. (Rad).
27. ostȗda, f. 1) der Ekel, der Abscheu, der Graus, Mur., Cig.; — 2) etwas Ekelhaftes: pehar poln ostude in gnusobe, Valj. (Rad); — der Greuel, das Scheusal, Cig.; — ein ekelhafter Mensch, Štrek.; Da jaz bi se s tako ostudo boril! Levst. (Zb. sp.).
28. ostúdən, -dna, adj. ekelhaft, scheußlich, Dict., Cig., Jan., nk.; o. kot stara mast, Guts.
29. ostudeníti, -ím, vb. pf. erkälten, C.
30. ostúditi, -im, vb. pf. ekelhaft machen, verunreinigen, Z.; — o. se = pristuditi se, Trub. (Post.).
31. ostudljìv, -íva, adj. mit Ekel verbunden, Cig.
32. ostȗdnež, m. der Ekelhafte, der Abscheuliche, C., nk.
33. ostúdnica, f. 1) ein ekelhaftes Weib, Valj. (Rad); — 2) der Regenwurm, Cig., Gor.; — 3) ostudnice, der Blutfleckenausschlag, die Peteschen (petechiae), Mur., C.
34. ostúdnik, m. 1) ein ekelhafter, abscheulicher Mensch, Cig.; — 2) der Engerling, Cig.
35. ostúdnost, f. die Ekelhaftigkeit, die Scheußlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; pregrehe grdobo in ostudnost spoznavati, Ravn.
36. pristȗd, m. der Ekel, der Überdruss, M.
37. pristȗda, f. = pristud, Cig.
38. pristȗdək, -dka, m. = pristud, Jan.
39. pristúdən, -dna, adj. ekelhaft, C., Z.
40. pristúditi, -im, vb. pf. ekelhaft oder zuwider machen, verleiden; p. komu kaj; p. koga, jemanden verhasst machen, Kr.- M.; pristujen ( nav. pristujèn) človek, Gor.- DSv.; p. se, zum Ekel werden, zuwider werden; jed se mu je pristudila; Bogu pristujene želje, Cv.
41. ustúditi se, -im se, vb. pf. 1) lau, kalt werden, Dict.; kri se ustudi, Trub.; — 2) zum Ekel werden: reč se mi je ustudila, Cig.
42. zastúditi, -im, vb. pf. 1) widerwärtig machen, Z.; — z. se, anfangen zu ekeln, mit Ekel erfüllen, C.; — 2) beschimpfen, beschämen: z. koga, C.
43. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
44. cúrək, -rka, m. 1) der Strahl einer Flüssigkeit; studenčni c., der Quellstrahl, Cig.; solze s curkom, po curkih teko iz oči, die Thränen strömen aus den Augen, M.; zdravje gre po curku navzdol, po niti pa gori, Slom.; ali: zdravje s curkom prejde, po niti raste, M.; — c. živega srebra, eine Quecksilbersäule, Cig.; — 2) der Eiszapfen, BlKr.
45. curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.- Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
46. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
47. črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
48. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
49. dijáče, -eta, n. das Studentlein: ubogo d., SlN.
50. dijáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) Student sein, Zora; — 2) d. za mrličem, eine Leiche besingen, (dj-) Dol.- Cig.
51. diják, m. der Student, Habd., Mur., Cig., Jan., nk.
52. dijakováti, -ȗjem, vb. impf. Student sein, Bas.
53. dijáški, adj. Studenten-, Jan., nk.; dijaško življenje, das Studentenleben, nk.
54. dijȃštvọ, n. das Studententhum, die Studentenschaft, nk.
55. doučíti, -ím, vb. pf. 1) das Lehren beenden; — 2) d. se, auslernen, die Lehrjahre, Studien beendigen, Cig., Jan.; doučen, der ausgelernt hat: d. v lovstvu, Cig.
56. 1. drága, f. 1) die Wasserfurche ( z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.- Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.
57. godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.- Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.
58. hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf ( mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.
59. hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.- C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. ( Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.
60. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
61. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
62. jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).
63. jetrnják, m. = studenčni jetrenjak, Jan., C.
64. kornjáča, f. die Schildkröte (testudo), Erj. (Ž.), DZ.; geometrična k., die geometrische Landschildkröte (testudo geometrica), Erj. (Ž.).
65. kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
66. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
67. líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.- C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.- C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade ( arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice ( opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.- Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem ( t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; ( hs., stsl.).
68. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
69. mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
70. mrzọ̑st, f. 1) der Widerwille, die Antipathie, der Abscheu, Cig. (T.), Nov.- C.; — 2) der Greuel; videli bodete ostudno mrzost pustobe (den Greuel der Verwüstung), Krelj.
71. náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
72. nepotekljìv, -íva, adj. unversiegbar, unerschöpflich, Mur., Cig.; svetosti in blagosti nepotekljiv studenec, Ravn.
73. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
74. osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
75. ožíti, -žı̑jem, vb. pf. lebendig werden, C.; aufleben: studenci so zopet ožili, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
76. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
77. pijȃvka, f. 1) der Blutegel; navadna p., der gebräuchliche Blutegel (sanguisuga officinalis), Erj. (Ž.); = konjska p., jvzhŠt.; prava p., der medicinische Blutegel (sanguisuga medicinalis), Erj. (Ž.); pijavke staviti komu, jemandem Blutegel setzen; — 2) der Geldegel, der Schinder ( fig.), Cig.; — 3) das Canälchen, die Fistel, Mur., Cig., Jan., C., Strp.; — 4) der Regenbogen, Guts., C.; (ker vodo pije iz studencev, kakor pravijo); — 5) = pivka, die Heiserkeit, Hal.- C.
78. pismę̑n, adj. 1) schriftlich; pismeno povabilo; pismeno komu kaj naznaniti; Cig.; — Brief-, Cig.; brieflich, Cig., Jan.; — 2) Schrift-, Jan.; pismeni jezik, = pisni jezik, die Schriftsprache, Cig. (T.); — 3) studiert: p. človek, vzhŠt.- C.
79. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
80. podščetína, f. majhni studenci, ki močijo zemljo, pos. na travnikih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — koren: sьk-.
81. posíhati, -am, vb. impf. ad posehniti; allmählich trocken werden, austrocknen: zemlja posiha, C.; studenci posihajo (versiegen), C., Dalm.
82. posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
83. pravoslǫ̑vje, n. das Rechtsstudium, die Rechtswissenschaft, die Jurisprudenz, Jan., nk.; — die Rechtsphilosophie, Lampe (V.).
84. predẹ́łən, -łna, adj. 1) Fach-: predẹ̑łni uk, das Fachstudium, Cig.; predelna učenost, die Fachgelehrsamkeit, Zv.; — 2) mit Fächern versehen: predelna omara, Mur.; predelne stene, Danj. (Posv. p.).
85. premọ̑zgati, -am, vb. pf. durchstudieren: knjigo p., C.
86. presəhníti, -sáhnem, vb. pf. vertrocknen, versiegen, Jan., (-sah-), Cig.; studenec srčnih solz je presehnil, (-sah-) Krelj; vretine presahnejo, (presehnejo) ogr.- Mik.; potoki so presehnili, Hal.- C.
87. presíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad presehniti; zeitweise austrocknen o. versiegen, intermittieren, Jan., Cig. (T.), C.; presihajoč, periodisch: presihajoč studenec, presihajoče jezero, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
88. preučíti, -ím, vb. pf. 1) durchstudieren: p. kaj, Jan., Cig. (T.), Trst. (Let.); nk.; ( hs.); — 2) p. se, mit Lernen zubringen: p. se ves dan, Cig.; — 3) eines andern belehren, zu einer andern Ansicht bekehren, Cig., M., Nov.- C.; redarstvo se ni dalo p., Navr. (Kop. sp.).
89. proučevȃnje, n. das Durchstudieren, das Studium, nk.
90. proučíti, -ím, vb. pf. durchstudieren, Cig. (T.), nk.; — hs.
91. prvolẹ̑tnik, m. ein Studierender des ersten Jahrganges einer Anstalt, nk.; — hmelj p., der Jungferhopfen, Cig.
92. razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.
93. skȗka, f. = skunkač (?): skuke, krohalnice in druge ostudne žabe, LjZv.; — prim. skučati.
94. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
95. spoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erkennen; wiedererkennen: nisem te več spoznal, tako si se izpremenil; po obleki koga s.; pismo s., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — wahrnehmen: na očeh s., an den Augen ansehen; iz pisem s.; — kennen lernen: do dobrega s. koga, einen ausstudieren, Cig.; s. samega sebe; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, Mur., Cig.; — zur Erkenntnis gelangen: resnico s.; — kar spoznam, soviel ich abnehmen kann, nach meiner Einsicht, Cig., Jan.; erachten; za dobro, potrebno s.; — 2) anerkennen; — gerichtlich entscheiden, Z.; za nedolžnega s., freisprechen; — zuerkennen, C.; to je meni spoznano, Z.; — 3) bekennen, Cig., Jan.; sama je kralju spoznala, Jsvkr.
96. srborìt, -ríta, adj. unruhig, muthwillig, ausgelassen; s. vol, Jap.- C.; Oj ti srborita ostudna pošast! Npes.-K.
97. stǫ́noga, f. der Vielfuß (scolopendra), Mur., Mik.; — stonoge, die Tausendfüßler ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), tudi: die Kellerassel (oniscus asellus), Cig., Jan.; — die Wasserassel: s. živi v bistrih studencih BlKr.; = povodna s., Cig.; — prim. stanoga.
98. stujénje, n. = stud, der Ekel, Jurč.
99. ščı̑tnica, f. die Schildkröte (testudo) als Belagerungswerk der Römer, Cig.; (po češ.).
100. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani