strop (48)

1. stròp, strópa, m. 1) die Zimmerdecke, der Plafond; do stropa doseči; s. na ladji, das Verdeck, Cig., DZ.; — nebesni s., das Firmament, Cig.; — 2) der Dachstuhl, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — der oberste Dachtheil: mačka po stropu hodi, Idrija; der Dachgiebel, C.
2. strópən, -pna, adj. Zimmerdecken-, Cig., Jan.; strǫ̑pni omet, der Deckenverputz, Cig.; stropna olepšava, der Deckenschmuck, Cig.
3. strǫ̑pje, n. = strop, C.
4. stropníca, f. 1) das Zimmerdeckbrett, die Deckbohle, Cig., C., Z., BlKr., Savinska dol.; napravi si cedrove stropnice, Škrinj.; — das obere Brett eines Bienenstockes, Levst. (Rok.); — 2) das Rüstbrett, der Gerüstbaum, C.; — tudi: strǫ̑pnica, Valj. (Rad).
5. stropník, m. der Tragbaum der Zimmerdecke, M., Z.; — der Deckenbalken, die Deckenbohle, Dol., Gor.; tudi: strǫ̑pnik.
6. stropòt, -óta, m. das Geräusch ( z. B. vom Stampfen), Mik.; — prim. štropot.
7. stropǫ̑vje, n. = stropje, Jan. (H.).
8. enostrǫ́pən, -pna, adj. einstöckig, Let.
9. nadstrǫ̑pje, n. das Stockwerk, Cig., Jan., M., nk.; polovično n., das Halbgeschoss, Cig.; hiša z dvema nadstropjema, Cig.; v eno n. zidana hiša, ein einstöckiges Haus, LjZv.
10. nastrǫ̑pje, n. = nadstropje, Guts., Mur.
11. ostrǫ̑pje, n. die Zimmerdecke, Jan.
12. ostroplúta, f. ribe ostroplute, die Stachelflosser (acanthopteri), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
13. polunadstrǫ̑pje, n. das Mezzanin: podstrešno p., Levst. (Pril.).
14. pristrǫ̑pje, n. die Gallerie im Theater, Jan.
15. tristrǫ́pən, -pna, adj. dreistöckig, Cig., Jap.- C.
16. apostrōf, m. der Apostroph (znamenje ' ).
17. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
18. 2. dokápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. aufhören zu tropfen, austropfen.
19. dozídati, -am, vb. pf. 1) das Mauern, Bauen beenden; dozidali smo; hišo d.; — 2) ergänzend dazubauen, nachbauen; d. eno nadstropje.
20. dvovrstíčən, -čna, adj. zweizeilig: dvovrstična kitica, zweizeilige Strophe, Zora.
21. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
22. 2. izkápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. tropfenweise ausfließen, austropfen; vino je iz soda izkapalo, Cig.; — i. se, durch Abtropfen verbraucht werden: sveča se je izkapala, Gor.
23. 1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
24. katastrōfa, f. prevrat (v tragediji, v življenju), die Katastrophe, Cig. (T.).
25. kítica, f. dem. kita; 1) das Zöpfchen; eine kleine Flechte; na kítice tkane vreče, Zwilchsäcke, DZ.; — 2) das Flechschen, die Sehne; — 3) der Blumenstrauß, Cig., Jan., nk.; — 4) die Strophe, Jan., Cig. (T.), nk.
26. klȃd, m. = nadstropje, das Stockwerk, C.; — prim. klada 5).
27. lǫ̑kast, adj. 1) bogenförmig, Z.; lokasta črta, die Bogenlinie, Žnid.; — gewölbt, C.; l. strop, ein Bogengewölbe, Cig.; — 2) = slok, mager, C.
28. nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.
29. okretáč, m. ein Halswirbel: der Dreher (epistropheus), Erj. (Som.).
30. otrstíti, -ím, vb. pf. mit Rohr versehen, berohren: o. strop, Cig.
31. podstrẹ́šən, -šna, adj. unter dem Dach befindlich; podstrẹ̑šna sobica, die Dachkammer, Zora; podstrešno polunadstropje, das Dachmezzanin, Levst. (Pril.).
32. polovíčən, -čna, adj. halb, Halb-, halblich; polovı̑čnọ nadstropje, das Halbgeschoss, Cig.; polovični naglas, der Halbton, Cig. (T.); polovične naredbe, halbe Maßregeln, Cig.
33. pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
34. prę̑jəc, -jca, m. 1) = predec, der Spinner, Cig., Jan.; — 2) neki metulj: smrečji ali borov p., der Kieferspinner (gastropacha pini), C.; kosmati p., der Bärenspinner, Jan.
35. prekrèt, -krę́ta, m. der Umschwung, die Krisis, Cig. (T.); der Wendepunkt, die Katastrophe, Cig. (T.).
36. prepẹ̑vək, -vka, m. die Strophe eines Liedes, C.
37. prevràt, -vráta, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); — der Umschwung, der Umschlag, Jan.; die Katastrophe, Cig. (T.); — der Umsturz, die Umwälzung, die Revolution, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) einer, der alles übereilt: jaz sem že nekaj skusil, ti si pa še mlad prevrat: vse bi rad naglo storil, Jurč.
38. prevȓžək, -žka, m. 1) der Burzelbaum, Cig.; — 2) der Übergang, die Katastrophe, Zora; — 3) die Abart, Z.
39. prstenı̑čar, -rja, m. der Ringelspinner (gastropacha neustria), Erj. (Ž.).
40. spę́sniti, -pę̑snem, vb. pf. 1) herabgleiten machen: s. sekiro z rame (herabnehmen), Jurč.; — ( pren.) sklep svoj s., seinen Vorsatz aufgeben, Jurč.; — 2) s. se, herabrutschen: spesne se mi, es rutscht mir aus, Dol.- Erj. (Torb.); plaz se spesne, die Lawine stürzt herab, C.; sich losmachen, Svet. (Rok.); strop se je bil nad njim spesnil in vrhu njega zgrudil, Jurč.; — missglücken, Let.; — früh absterben, Cig.
41. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
42. strōfa, f. kitica, die Strophe, Cig. (T.), nk.
43. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
44. tŕditi, -im, vb. impf. 1) hart machen, härten; t. se, hart werden; — stärken: obleko t., ogr.- C.; — abhärten, Cig., Jan.; — 2) fest machen, befestigen, Cig.; na stropnico čebele trdijo satove, Levst. (Beč.); — 3) in gutem Stande erhalten: poslopja t., Levst. (Pril.); streho t., Z.; = braniti: Savl je Abnerjevo hišo trdil, Dalm.; — ausbessern: raztrgane škornje t., Levst. (Zb. sp.); — prijateljstvo, sosesko t., Freundschaft, gute Nachbarschaft pflegen, Cig.; Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolenjsko pravico! Npes.-K.; — 4) bekräftigen, versichern, behaupten; t. komu kaj, jemanden versichern; svojo t., auf seiner Meinung bestehen, beharren; — vero t., einen Glauben bekennen, Z., DZ.
45. trstíti, -ím, vb. impf. strop t., die Decke mit Rohr bekleiden, Cig.
46. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
47. zazı̑v, m. der Anruf, Jan.; — die Apostrophe, C.
48. zmozníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = z mozniki skupaj zbiti, Gor.; zmozničen strop, der Döbelboden, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani