stroka (11)

1. 1. stróka, f. 1) die Reihe: s. biserov, eine Reihe Perlen, V.-Cig.; (tudi rus.); — 2) das Hitzbläschen, C. ( Vest.); — 3) die Schweinsfinne, C. ( Vest.).
2. 2. strǫ́ka, f. das Fach ( fig.), Cig. (T.), C., nk.; die Branche, DZ.; ( hs.).
3. 1. strókast, adj. schotenförmig, hülsenartig, Cig., Jan.
4. 2. strókast, adj. finnig: strokasta svinja, vzhŠt.; (strogast, Cig., Jan.).
5. strokàt, -áta, adj. schotig, vielschotig, Cig., Jan.
6. inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.
7. mę̑rski, adj. Mess-, Maß-, Cig. (T.); merska vrvca, die Messschnur, Cel. (Geom.); merska veriga, die Messkette, DZ.; merska dela, Vermessungsarbeiten, merska stroka, das Vermessungsfach, DZkr.; — merska enota, die Maßeinheit, Levst. (Cest.).
8. stróga, f. nav. pl. stroge, = ikre, Cig., Jan.; pogl. 1. stroka 3).
9. strógast, adj. = ikrast, vzhŠt.; pogl. 2. strokast.
10. stròk, stróka, m. 1) die Hülse, die Schote, Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (R.); fižol dobiva stroke, C.; — 2) der Maiskolben, Gor.- Cig., C., Mik., Št.; — 3) s. česna, česnov s., ein Knoblauchkern, eine Knoblauchzehe, Cig., C., Lašče- Levst. (M.); s. česnika, Štrek.; s. imberja, eine Ingwerzehe, Cig.; s. jabolka = krhelj, C.; — 4) der Halszapfen bei den Schweinen, C.; — 5) die Gattung, der Schlag: lepega stroka je, C.
11. vrhutáłən, -łna, adj. vrhutȃłna stavbinska stroka, das Hochbaufach, DZkr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani