strn (52)

1. stȓn, -ı̑, f. coll. die aufgewachsene Halmsaat; v strni se skrije lahko velik mož, LjZv.; črez drn in strn, über Wies' und Feld, Greg.
2. stŕn, adj. zur Halmsaat gehörig: po strnem se ajda seje, Vod. (Izb. sp.); strna in ajdova žetva, C.; koruza, ki se seje po strnem žitu, Erj. (Torb.).
3. strnȃd, m. der Goldammer (emberiza citrinella), Erj. (Ž.); trstni s., der Rohrsperling (e. schoeniclus), Cig.; plotni s., der Zaunammer (e. cirlus), Cig.; vrtni s., der Garten- o. Fettammer (e. hortulana), Cig.; (— strnak, Gor., ogr.- Valj. [Rad]).
4. strnȃda, f. das Ammerweibchen, Cig., Kras- Erj. (Torb.).
5. strnȃdək, -dka, m. dem. strnad, Jan.
6. strnȃdji, adj. Goldammer-, Jan. (H.).
7. strnȃdka, f. = strnada, Mur., Cig., Jan.
8. strnę̑n, adj. = od strni; s. otep, strneno žito, C., LjZv.
9. stȓnič, m. das Geschwisterkind, Cig., Jan., jvzhŠt.; ( nam. strinič, Mik.).
10. strníka, f. der Halm, C.
11. strnílọ, n. die Vereinigung, C.; — die Fügung, Jan.; das Zutreffen: s. božjih razodenj, Ravn.- Valj. (Rad).
12. strnína, f. = strn, Cig., C., Nov.
13. strníšče, n. das Stoppelfeld.
14. strníščən, -ščna, adj. Stoppelfeld-, auf dem Stoppelfeld wachsend; strnı̑ščna repa, die Stoppelrübe, Cig.
15. strnı̑ščnica, f. 1) was unter das Getreide gesäet wird und auf dem Stoppelfeld wächst: z. B. die Stoppelrübe, Cig.; der Stoppelklee, Cig., C., Savinska dol.; ein solcher Buchweizen, Z.; — = trava nakošena na strnišči, Gor.; — 2) die gemeine Kröte (bufo vulgaris), C., KrGora.
16. strnı̑ščnik, m. das Läusekraut (pedicularis), Z., Medv. (Rok.).
17. 1. stŕniti, -nem, vb. pf. 1) zu einem Ganzen verbinden, vereinen, Mur., Cig., Jan., C.; z oblokom s., zusammenwölben, Cig.; predeli se strnejo drug z drugim (werden räumlich miteinander verbunden), DZ.; roke s., die Hände schließen, C.; — s. se, sich vereinigen, sich verbinden: s. se zoper koga, sich gegen jemanden verbünden, Vod. (Izb. sp.); obilo lučic se strne v eno samo luč, LjZv.; strnili sta se drevesi, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; — trenotje, ko se strne človeku čas in večnost, Str.; — s. se, zusammenrücken, zusammentreten, Poh.- C.; ministranta se strneta, kadar se na sredi spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe, Lašče- Erj. (Torb.); vsi se v eno postat strnite! C.; barke se strnejo (laufen zusammen), Hip. (Orb.); s. se s kom, einem in den Wurf kommen, V.-Cig.; sich zu einer Schar vereinigen, sich rotten, sich scharen, Cig.; Judje so se strnili, Jap. (Sv. p.); — strne se boj, man wird handgemein, Cig., Ravn.; — 2) s. se, übereintreffen, übereinstimmen, Cig.; kako lepo se oboje božje bukve strnejo, natura in evangelij! Ravn.
18. 2. stŕniti, -nem, vb. pf. enteilen: strnil je po travniku, Dol.; — ( nam. vzt-?).
19. 3. stŕniti, -nem, vb. pf. = razprostreti: s. dežnik, Tolm.; — ( nam. raztrniti?).
20. stŕniti se, -nem se, vb. pf. = strpniti se, gerinnen: mast se strne, Mariborska ok.- C.
21. strnjè, n. coll. 1) = strn, C., Z.; — 2) die Getreidestoppeln, C., Z.
22. strnokòs, -kǫ́sa, m. die Stoppelkleemahd, der Stoppelklee, Dol.; s., v ječmene vsejan, jih je skoraj prerastel, SlN.
23. strnokǫ̑š, f. die Stoppelmahd, die abgemähten Getreidestoppeln: s. domov voziti, jvzhŠt.
24. ostrníca, f., pogl. ostrvnica.
25. pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
26. pẹ̑strnja, f. = pestinja, pestunja.
27. postrnjáča, f. repa p., die Stoppelrübe, Jan. (H.).
28. séstrn, adj., Jan., pogl. sestrski.
29. séstrna, f. die Schwestertochter, die Nichte, Z., Vod. sp.
30. séstrnəc, -nca, m. der Schwestermann, Vod. sp.
31. séstrnica, f. die Schwestertochter, die Nichte, Jan., Burg. (Rok.), Vod. sp.
32. séstrnič, m. 1) der Schwestersohn, Vod. sp.; — 2) das Geschwisterkind, Z.; sestrniči so otroci iz sester, C., Dol.
33. séstrnik, m. 1) der Schwestersohn, Jan., Burg., Met.; — 2) = sestrnec, der Schwestermann, Vod. sp.
34. 1. cìp, cípa, m. 1) der Pulsschlag, Mur., Cig.; der Pendelschlag, M.; — 2) = strnad, C.
35. 1. dr̀n, dŕna, m. der Rasen, Guts., Jarn., Cig., Jan., Mik., Fr.- C., Erj. (Min.); drni morajo biti vsi zagniti, Jarn. (Sadj.); z drnom pokriti kaj, Levst. (Cest.); Vihar strašan — Črez drn in strn (über Wies' und Feld) grmeč prihruje, Greg.
36. kolízija, f. strnjenje nasprotij, die Collision, Cig. (T.).
37. odžẹ́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel hinwegschneiden, Cig., M.; sapica je majala visoko odžeto strnišče, Jurč.; — 2) den Schnitt (des Getreides) beenden.
38. ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje ( nav. ostrnica), Lož, Lašče- Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.
39. ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
40. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
41. podoráti, -órjem, vb. pf. durch Pflügen in die Erde bringen, unterpflügen; p. strnišče; p. rastlino, Cig.; zu-, einackern: seme, gnoj p.; pozebli ječmen podorati, da se kaj druzega poseje; čas vse podorje, Npreg.- Jan. (Slovn.).
42. primȃka, f. die Befeuchtung, Cig., Vrt.; strnem manjka primake, SlN.; imeti kaj za primako za suho grlo, Jurč.
43. pritę́gniti, -nem, vb. pf. 1) dazuziehen, näher ziehen, Cig., Jan.; — 2) herbeikommen: strnadi so pritegnili v vas, Erj. (Izb. sp.); voda pritegne, das Wasser beginnt zuzuströmen, Z.; veter pritegne, es kommt ein Windstoß, Jan. (H.); — 3) eig. mit anziehen: sich zugesellen, um zu helfen, mitthun; tu je treba p., Cig.; — beistimmen, beipflichten: p. komu; niti enemu niti drugemu pritegniti, Jurč.; zugeben: tega ne pritegnejo radi, Levst. (Zb. sp.); — 4) ein wenig anziehen, anspannen.
44. samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
45. smícati, smı̑cam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.- C.; — s. se, glitschen, Habd.- Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.- C.; — vest ga smica, ogr.- Let., — prim. smukati, smekniti.
46. strèn, m. die Vereinigung: Dat' roke si v stren, Vod. (Pes.); (iz "strniti" napačno narejena beseda).
47. stréniti, strę́nem, vb. pf. = 1. strniti 1): oblak se v dež strene, Ravn.
48. 1. strínjati, -am, vb. impf. ad strniti; 1) zusammenfügen, vereinigen, zusammenkommen lassen, Mur., Cig., Jan., nk.; v sebi s., in sich vereinigen, Cig.; — 2) s. se, sich zusammenrotten, sich vereinigen, Mur., Cig., Poh.- C.; vreli so ljudje in strinjali ("strinali") se od vseh strani, Ravn.; veliko vzrokov se strinja, viele Ursachen treffen zusammen, Levst. (Pril.); — 3) zusammenhalten: s. se s kom, C.; — zusammenpassen, übereinstimmen, Cig., Jan., nk.; to se ne strinja, das klappt nicht, Cig.; kamen in srce: kako se to strinja! LjZv.
49. 2. strínjati se, -am se, vb. impf. ad strniti se, gerinnen, Mariborska ok.- C.
50. stŕpniti, -tȓpnem, vb. pf. erstarren (von Flüssigkeiten), C., Mik.; tudi: s. se, Mariborska ok.- C.; — prim. strniti se.
51. žoltẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden, Cig., Jan., na vzhodu; strn žolti, BlKr.
52. žołtíca, f. 1) die Gelbsucht, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — das Gallfieber, C.; — 2) der Ducaten, Mur.; — 3) = strnad, der Goldammer, BlKr.; — 4) die Schlüsselblume (primula acaulis), C.; — neko jabolko, C.; — 5) die Gelberde, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani