strmeti (9)

1. strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.
2. ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.
3. zastrmẹ́ti, -ím, vb. pf. erstaunen, Z.; očesi ji zastrmita (traten hervor), kakor bi hoteli vrhu nosa vkup trčiti, LjZv.
4. nepomíčən, -čna, adj. unbeweglich, Cig. (T.), nk.; nepomično strmeti v koga, Zv.
5. ostrmenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstaunen, C.; — pogl. ostrmeti.
6. ostrmẹ́vati, -am, vb. impf. ad ostrmeti; zu erstaunen pflegen, Jan.
7. ostrmíti, -ím, vb. pf. 1) steil machen, Jan. (H.); ostrmljen, geböscht, Cig. (T.); — 2) o. se, hangen bleiben (von einem gefällten Baume), C.; — prim. ostrmeti 2).
8. sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.
9. strẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. zaudern, vzhŠt., ogr.- C.; — s. se, ohne Beschäftigung herumlungern, C.; — prim. strmeti (?).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani