strmenje (2)

1. strmẹ̑nje, n. das Staunen.
2. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani