stričev (14)

1. stríčev, adj. des Oheims, dem Oheim gehörig.
2. stríčevič, m. = stričev sin, C.
3. stričevína, f. der Besitz oder Nachlass des Oheims, Cig.
4. stríčevka, f. der Distelfink, der Stieglitz (fringilla carduelis), Mur., Cig., Frey. (F.).
5. stríčevski, adj. vetterlich, Cig.
6. ostríčevka, f. der Distelfink, Jarn.
7. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
8. brátranka, f. 1) = bratična, Cig., Jan.; — 2) die Cousine, stričeva ali ujčeva hči, Cig., Jan., BlKr.
9. doznávati, -am, vb. impf. ad doznati; erfahren: s stričevega doma sem doznaval ubogo malo, Erj. (Izb. sp.).
10. stríčič, m. = stričev sin, der Cousin, C., kajk.- Valj. (Rad), Ist., BlKr.-Volčič ( Vod. sp.).
11. stričı̑čna, f. = stričeva hči, die Cousine, Valj. (Rad), Ist.- Vod. sp.
12. strı̑čnik, m. 1) der Neffe, Jan.; — 2) = stričev sin, C.; der Vetter, Cig.
13. strı̑nəc, -nca, m. = strinič, stričev sin, C.
14. strı̑nič, m. strinin (stričev) sin, Meg., C., BlKr., Ist.- Vod. sp.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani