strah (201-244)

201. tračíšče, n. der Strahlpunkt, Cig. (T.).
202. trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.- Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.- Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.- Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
203. trȃkast, adj. 1) bandähnlich, Band-, Cig.; bandförmig gestreift, Cig.; trakasta mavrica, Trst. (Let.); — 2) trakasta svinja (mit einem Halszapfen), C.; — 3) strahlig, Cig. (T.).
204. trákavəc, -vca, m. der Strahlstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
205. trakovíšče, n. der Strahlpunkt, Cig. (T.).
206. trakovı̑t, adj. strahlig, Jan. (H.).
207. trę́sti, trę́sem, vb. impf. schütteln; mraz me trese, mrzlica me trese; sadno drevje t.; sadje t. z drevja; — t. se, zittern, beben; od mraza, strahu se t.; roka, noga se mi trese; — tresoč glas, eine zitternde Stimme.
208. učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.- Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.- Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
209. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
210. vcúriti, -im, vb. pf. mit schwachem Strahl eingießen, Jurč. (Tug.).
211. vpàd, -páda, m. der Einfall, Cig.; — der Einfall der Lichtstrahlen, Cig. (T.).
212. vršíčevlje, n. coll. der Schmalstrahl (stenactis bellidiflora), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
213. zabẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. versagen: od samega strahu jej govor zabegne, da ni mogla ne besedice ziniti več, Kres.
214. zadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad zadati; verursachen: strah z., Zora; troške z., Kosten verursachen, Levst. (Močv.).
215. zagorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) anfangen zu brennen, Feuer fangen, Cig., Jan.; drva so suha, pa hitro zagori v peči, Dol.; — ( fig.) po meni je vse zagorelo (od strahu), es wurde mir heiß (vor Schrecken), Fr.- C.; — entbrennen, Jan.; z. v češčenju kakega svetnika, ZgD.; — 2) von der Sonne angesengt sich bräunen, Cig.; zagorel, sonnenverbrannt, gebräunt, brünett; zagorele barve; zagorel leščnik, grozd, Z.; — 3) v lica z., erröthen, Cig., Jan., Fr.- C.; zagorel, glutroth, Cig.
216. zakopítən, -tna, adj. zakopı̑tna kost, das Strahlbein, DZ.
217. zalástiti, -im, vb. pf. durch theilweises Verstopfen der Öffnung mit schwächerem Strahle fließen machen: vino z., Blc.-C., Z.; voda se zalasti, M.; — prim. zalestiti.
218. zasijáti, -sı̑jem, vb. pf. zu scheinen anfangen; solnce je zopet zasijalo; — aufstrahlen, aufleuchten.
219. zatəmníti, -ím, vb. pf. verfinstern, verdunkeln; — ( pren.) z bliščobo z., überstrahlen, Cig.
220. zbáti se, zbojím se, vb. pf. in Furcht gerathen; erschrecken; zbali so se s prevelikim strahom, Mik.; z. se koga, vor jemandem Furcht bekommen; z. se težav, sich durch die Schwierigkeiten abschrecken lassen; — ( nam. vzb-).
221. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
222. zgəníti, -gánem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, falten; — 2) aus dem Stande der Ruhe bringen, sich regen machen; z. koga z mesta, jemanden von der Stelle bringen, Cig.; splošna nemška vojska proti rimski državi je zgenila tudi Gote, Let.; — aufregen: zganjen, aufgeregt, Cig. (T.); alterieren, Cig.; z. komu srce, jemandes Herz rühren, Cig.; — z. se, eine Bewegung machen, sich rühren, zucken; od strahu z. se, vor Schreck erbeben; ne z. se, gleichgiltig bleiben, Cig.; — 3) eine Bewegung machen: z. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; z roko z., die Hand rühren, Z.
223. zlatozárən, -rna, adj. goldstrahlend: zlatozȃrnọ solnce, nebeski svatje v zlatozarnih odejah, Vrt.
224. 1. zlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen, brechen; palico z.; nogo, roko vrat si z.; z. pečat, das Siegel verletzen, Cig.; — ( pren.) krč, mraz ga je zlomil, er bekam einen Krampf-, Fieberanfall, Cig.; strah in žalost ga zlomi, Glas.; — z. se pri delu, sich bei der Arbeit abmartern, C.
225. 1. zórən, -rna, adj. zeitig in der Früh, vom Morgen, Morgen-, Cig., Štrek.; zorna modrina, das Morgenblau, Cig.; zorna maša, die Frühmesse, Z., Vrt.; — strahlend, herrlich (wie die Morgenröthe): zorni obraz, nk.
226. zrȃk, m. 1) die Luft, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm. (Reg.) i. dr., nk.; — 2) = žarek, der Strahl, Alas., ogr.- C., Cig. (T.); prim. zraka.
227. zráka, f. der Strahl, Cig. (T.), C.; — hs.
228. zvẹzdár, -rja, m. 1) der Sterngucker, der Astrolog, Alas., Cig., Jan., Dalm.; — = zvezdoslovec, der Astronom, Mur., Cig. (T.); — 2) zvezdarji, die Strahlenthiere (radiata), Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
229. zvǫ́čən, -čna, adj. 1) Ton-, C.; zvǫ̑čni trak, der Schallstrahl, z. val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) wohltönend, hellklingend, Jan.
230. žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.- Mik., ogr.- Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.- C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — ( fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
231. žárək, -rka, m. der Lichtstrahl, der Strahl; solnčni žarki, die Sonnenstrahlen.
232. žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.
233. žarẹ̑nje, n. 1) das Glühen, Mur.; — die Strahlung, Jan.; — 2) = žerenje, das Ranzigsein, das Räßen, Mur.
234. žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče- Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.
235. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
236. žarjénje, n. die Ausstrahlung, die Strahlung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
237. žarkolòm, -lǫ́ma, m. die Strahlenbrechung, C.
238. žarljìv, -íva, adj. ausstrahlend, Jan. (H.).
239. žarljívost, f. das Strahlungsvermögen, Jan. (H.).
240. žȃrnat, adj. strahlig, C.
241. žarnoòk, -ǫ́ka, adj. strahläugig, Zora.
242. žárnost, f. 1) die Gluthitze, die Glutröthe, Z.; — 2) die Ausstrahlungswärme ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
243. žehtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Gluthitze ausstrahlen; peč je tako vroča, da žehti, Lašče- Erj. (Torb.); lice od plesa žehteče, Levst. (Zb. sp.); — 2) ausdünsten, ausdampfen, Z.; — duften ( v. Wein), Cig.; — ( fig.) 'Z prsi veselje na kvišku žehti, Npes.-K.
244. žǫ̑j, m., ogr.- C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).

   1 101 201

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani