strašljiv (11)

1. strašljìv, -íva, adj. 1) leicht zu schrecken, scheu; ängstig: naša srca so strašljiva, Trub.; — furchtsam, feige, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) abschreckend, ogr.
2. strašljı̑vəc, -vca, m. der Schreckling, der Hasenfuß, der Feigling.
3. strašljı̑vka, f. ein furchtsames, scheues, feiges Weib.
4. strašljívost, f. die Furchtsamkeit, das Hasenherz, die Feigheit.
5. nestrašljìv, -íva, adj. furchtlos, unerschrocken; lepa Vida nestrašljiva, Npes.-Vraz.
6. nestrašljívost, f. die Unerschrockenheit.
7. ostrašljìv, -íva, adj. Furcht erregend, Jurč.
8. oprę́zən, -zna, adj. vorsichtig, Jan., Šol., C.; z opreznimi stopinjami, oprezni in strašljivi ljudje, Jurč.; oprezni molk, die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.); umsichtig, Cig. (T.); — hs.
9. strahljìv, adj. = strašljiv, Mur., Cig., Jan., C.
10. strahovı̑t, adj. 1) = strašen, schrecklich, entsetzlich; strahovita vojska; — 2) = boječ, strašljiv, Trub.
11. strášən, -šna, adj. 1) schrecklich, furchtbar; strašne sanje; strašna burja; ni tako hud kakor s., er ist nicht so schlimm, wie er aussieht, Mur.; — 2) strašno, außerordentlich, überaus: s. grd, s. lačen; s. lije, es regnet fürchterlich; — 3) = strašljiv: strašne ovčice, Jsvkr.; tako je s. (strašan), da po noči ne gre sam pred prag svoje hiše, Lašče- Levst. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani