stenj (29)

1. stẹ̑nj, m. der Docht, Alas., Dict., Guts., Cig., Jan., Ip.- Mik., Štrek., nk.; ne bo tlečega stenja ugasnil, Ravn.; vrvčasti s., der Schnurdocht, DZ.; — prim. stsl. stênь, Schatten, Mik. (Et.).
2. stenjáti, -ȃm, vb. impf. ächzen, Mik., Z.
3. stẹ̑nje, n. coll. Felsenwände, die Felsengruppe, Cig. (T.).
4. stẹnjíca, f. die Dochtbank, Cig.
5. brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).
6. časténje, n., pogl. čaščenje.
7. čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
8. histenje, n., vzhŠt.- C., pogl. isteje, ustje, (Ofenloch).
9. istenjak, m. = isteje, C.
10. kostenjáča, f. 1) die Todtenkammer, Cig., ZgD.; — 2) die Fleischer- oder Küchenhacke, SlGor.- C.
11. kostenják, m. 1) das Beinhaus, Jarn.; — 2) = kostenika (Rainweide), C.; — das Skelet, Pjk. (Črt.).
12. nastẹ̑njak, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
13. ostẹ̑njak, m. der Wandanwurf, C.
14. ostẹ̑nje, n. die Wände eines Raumes, DZ., Bes., Zora, SlN.; leseno o., Jurč.
15. podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Koborid- Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.- Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.
16. póstenje, n. das Fasten, Mur., Trub.
17. prstenják, m. der Goldfinger, Jan.
18. rástenje, n. das Wachsen.
19. širnokostenjáški, adj. mit breitem Knochengerüste: š. dedec, Jurč.
20. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
21. bı̑čje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
22. lę́ščerba, * f. die Bauernlampe; v črep denejo maščobe in vanjo vtaknejo stenj, BlKr.; — iz nem. "Lichtscherbe".
23. pócnje, -cənj, f. pl., vzhŠt., pogl. podstenje.
24. podsẹ̑nje, n. = podstenje, der Raum am Hause unter dem Vordache (unter der Traufe), vzhŠt.- C.; (podsenje f. pl. die Laube vor dem Hause: na podsenjah, SlGor.- C. [ Vest. I. 6.]).
25. podstẹ̑nski, adj. k podstenju spadajoč, C.
26. podstrẹ̑šje, n. der Raum unter einem Dache: 1) der Dachboden, Cig., Jan.; das Dachgeschoss, Cig.; — 2) eine an ein Gebäude angebaute, oben bedeckte, an den Seiten offene Bude, die Halle, Cig.; prostor pokrit sè streho, Levst. (Nauk); ein Wirtschaftsgebäude, Levst. (Cest.); — 3) = podstenje, C.
27. spekulācija, f. = razmišljevanje, die Speculation ( phil.), Cig. (T.); — (v trgovini) = izkoriščanje rastenja in padanja cen.
28. stẹ̑n, m., C., Erj. (Min.), pogl. stenj.
29. zagràd, -gráda, m. 1) ein eingezäunter Ort, C.; — 2) = podstenje, SlGor.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani