Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

starejši (48)

  1. starẹ̑jši, m. pl. = starši, Mur.
  2. starẹjšíca, f. = vodilja pri svatovščinah, C.
  3. starẹjšína, m. 1) der Älteste, der Senior (der als solcher ein Amt ausübt), Mur., Cig., Jan.; der Senator, Cig., Jan., nk.; — der Vorsteher, der Vorgesetzte (ohne Rücksicht auf das Alter), Levst. (Nauk); cerkveni s., der Kirchenpropst, Mur., Cig., Jan., Štrek.; s. ceha, der Zunftvorsteher, Cig.; — 2) der Ordner und Leiter einer Hochzeit; — der Zeuge des Bräutigams, C., vzhŠt.
  4. starẹjšı̑nəc, -nca, m. občinski starejšinci, t. j. župan in dva občinska svetnika, die Gemeindevorstandsmitglieder, Levst. (Nauk).
  5. starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
  6. starẹjšı̑nka, f. die Begleiterin des starejšina bei einer Hochzeit, Pjk. (Črt.); gewöhnlich seine Frau, BlKr.- Let.
  7. starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
  8. starẹjšı̑nski, adj. starejšine se tičoč; starejšinsko opravilo.
  9. starẹjšı̑nstvọ, n. 1) das Amt eines starejšina; — 2) der Senat, Cig., Jan., nk.; — der Vorstand, Cig.; občinsko s., der Gemeindevorstand, Levst. (Nauk); — cerkveno s., das Kirchenvorsteheramt, die Kirchenvorstehung, Cig.; — 3) die Anciennetät, Cig., Jan.; ( rus.).
  10. nàdstarẹjšína, m. der Oberalte, Cig.
  11. pòdstarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
  12. pòdstarẹjšı̑nstvọ, n. die Würde des Mitältesten, Cig.
  13. sostarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
  14. sostarẹjšı̑nstvọ, n. die Mitältestenwürde, Cig.
  15. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  16. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  17. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
  18. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  19. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
  20. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
  21. ìno, * conj. = in; neokršena oblika, iz: i — no; tako so starejši pisatelji sploh pisali.
  22. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
  23. jèst, pron., na zapadu in v starejših knjigah, nam. jaz.
  24. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
  25. nebę́ski, adj. = nebeški, starejši pisatelji, Vrt., Levst. (Zb. sp.).
  26. nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
  27. nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
  28. očȃnəc, -nca, m. ein wackerer, älterer Hausvater, Kr.; najstarejši vaški očanec je odmolil roženkranc, Jurč.; — der Erzvater, Krelj- M.
  29. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
  30. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  31. posnȃšnica, f. = družica starejšini pri svatbah, BlKr.; die Brautmutter, Cig.
  32. pra-, praef. ( adv.) Ur-, ur-, Jan., nk.; po drugih slov. jezikih; (v starejših knjigah nav. pre-); naglašajo se te sestave nav. z dvojnim akcentom, ker ima "pra-" svoj poudarek.
  33. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
  34. prvíšče, n. obed, ki ga pripravita poročenca prvo nedeljo po poroki navadno poslom, kuharicam in starejšini, vzhŠt., Pjk. (Črt.); — prim. prviči.
  35. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
  36. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
  37. sədàj, adv. = zdaj, jetzt; po sedaj, künftighin, DZ., Levst. (Cest., Pril.); — (pri starejših pisateljih: "sadaj"; seda [səda], Cirk.- Baud.).
  38. senāt, m. starejšinstvo, der Senat.
  39. senātor, -rja, m. član starejšinstva, der Senator.
  40. sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
  41. starašína, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. starejšina.
  42. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
  43. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
  44. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
  45. užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.- Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
  46. vȃrih, m. der Hüter, der Beschützer; angel varih, der Schutzengel; — der Vormund: ("tako se govori poleg "varh", in tako pišejo starejši pisatelji; prim. ženih", Škrab. [Cv.]).
  47. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
  48. žeları̑ja, f. 1) die Inwohnerschaft, die Keischlerei, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine halbe Hube, SlGor.- C.; oče mu mora želarijo prepustiti, ker je najstarejši sin, Slom.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA