stanovit (37)

1. stanovı̑t, adj. 1) beständig, beharrlich, Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.; stationär, Cig. (T.); stanoviti dohodki, nachhaltige Rente, Levst. (Nauk); — 2) bestimmt, Dalm.- Cig., DZ.; zemlja ima stanovit tek, Cig.; stanovito, gewiss, ogr.- C.
2. stanovítən, -tna, adj. standhaft, charakterfest; s. biti; — beständig, beharrlich, ausdauernd; — haltbar, stanovitno vino; stanovitna barva; — definitiv, bestimmt, festgesetzt, Cig., Jan.; stanovitna cena, plača, Cig., Jan.; stanovitni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig.; — sicher: stanovitne roke biti (pri streljanju), Zv.; — sicher, gewiss, Meg.; — träge ( phys.): eter je pač s., teže pa nima nobene, Žnid.
3. stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
4. stanovítnost, f. die Standhaftigkeit, die Beständigkeit, die Beharrlichkeit, die Ausdauer; — die Haltbarkeit; — das Beharrungsvermögen (der Körper), Zora.
5. stanovı̑tost, f. = stanovitnost, Cig., C.; das Beharrungsvermögen ( phys.), Cig. (T.).
6. nestanovı̑t, adj. unbeständig, Cig., Jan., Dalm.
7. nestanovítən, -tna, adj. unbeständig.
8. nestanovı̑tnež, m. der Unbeständige, Cig., M., Cv.
9. nestanovítnost, f. die Unbeständigkeit.
10. nestanovı̑tost, f. die Unbeständigkeit, Cig.
11. obstanovítən, -tna, adj. = stanoviten, Kast. (Rož.).
12. obstanovíti, -ím, vb. pf. zum Stillstehen bringen, C., Z.; uro o., jvzhŠt.
13. ostanovíti, -ím, vb. pf. befestigen, C.
14. postanovítiti, -ı̑tim, vb. pf. bleibend machen: p. imena, Let.
15. soustanovı̑telj, m. der Mitbegründer, nk.
16. ustanovı̑telj, m. der Gründer, der Stifter, nk.
17. ustanovı̑teljica, f. die Gründerin, die Stifterin, nk.
18. ustanovı̑təv, -tve, f. die Festsetzung, die Bestimmung, Cig., Jan.; die Gründung, die Stiftung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
19. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
20. ustanovítiti, -ı̑tim, vb. pf. festsetzen, C., Vrt.; delati po ustanovičenih načelih, Levst. (Močv.); ustanovičene, obče vzprijete besede, Levst. (Nauk); ustanovičeni proračun, DZkr.
21. zastanovı̑təv, -tve, f. der Einhalt, die Einstellung, Jan.
22. zastanovíti, -ím, vb. pf. zum Stehen bringen, hemmen, Einhalt thun, Mur., Cig., Jan.; vodo z., den Wasserabfluss hemmen, Z.; kri z., das Blut stillen, Mur.
23. cemènt, -ę́nta, m. prah, ki z vodo zmešan daje tudi v vodi stanovitno malto, der Cement.
24. domovalíšče, n. das Domicil, Cig., DZ.; stanovitno d., stetiger Wohnsitz, DZ.
25. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
26. opọ̑mba, f. 1) die Mahnung, Mur., nk.; — 2) die Erinnerung: prave srčnosti in stanovitnosti v dobrem lepa opomba je njegova smrt vsem ljudem, Ravn.- Valj. (Rad); V tvojo opombo pijemo ga zdaj, Preš.; — 3) die Bemerkung, die Anmerkung, Cig., Jan., nk.
27. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
28. podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
29. pravílọ, n. die Regel, die Norm, Mur., Cig., Jan., nk.; pravila (kakega društva), die Statuten, nk.; pravila ustanoviti čemu, etwas regeln, Cig.; — po drugih slov. jezikih; (právilọ, Cv. III. 6.).
30. praznovı̑t, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
31. razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
32. stanótən, -tna, adj., Jan., Levst. (Zb. sp.), pogl. stanoviten.
33. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
34. ustanȃvljati, -am, vb. impf. ad ustanoviti, nk.
35. ustȃva, f. 1) die Einstellung, Cig., Jan.; die Suspension, Jan.; u. službe, DZ.; — 2) die Hemmung, das Hindernis, Cig., Jan., C.; — 3) die Regelmäßigkeit: stanovitna u. ali red (v pisavi), Vod. (Izb. sp.); — 4) die Verfassung, die Constitution, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih).
36. zastanȃvljati, -am, vb. impf. ad zastanoviti; zurückhalten, hemmen, C.
37. zastanǫ̑va, f. = zastanovitev, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani