srepo (5)

1. srẹpoglèd, -glę́da, adj. wildblickend, Levst. (Zb. sp.).
2. srẹpọ̑st, f. die Grausamkeit, C.
3. srẹpóta, f. 1) die Riesengröße, Jan.; — 2) das Ungeheuer, Rož.- Jarn. (Rok.).
4. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
5. srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.- M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.- Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.- Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj- M.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani